14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž. Ž. in B. B. iz Z. Z., ki ju zastopata C. in Č. Č., odvetnika v V., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 595/2005 z dne 1.6.2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 98/2004 z dne 7. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v sporu zaradi motenja posesti tožbenemu zahtevku pritožnikov (tedaj tožnikov) delno ugodilo tako, da je ugotovilo, da sta toženca pritožnika motila v soposesti poti na nepremičnini št. 213/2 k. o. U. s postavitvijo železne zapornice in gradbiščnih vrat in tožencema prepovedalo prihodnje posege v soposest poti pritožnikov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo, pritožbi tožencev pa je delno ugodilo tako, da je ugotovilo motenje soposesti ter prepovedalo prihodnje posege v soposest hoje in vožnje z osebnimi avtomobili po sporni poti.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta kršitev 2., 14., 22. in 25. člena Ustave. Trdita, da Višje sodišče ni obravnavalo vseh pritožbenih razlogov, na večino pritožbenih navedb, ki jih v ustavni pritožbi podrobno navajata, pa ni odgovorilo. Izpodbijani sklep naj tudi sicer ne bi bil ustrezno obrazložen. Po mnenju pritožnikov niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista dokazno ocenili dejstev, ki sta jih pritožnika uveljavljala v postopku na prvi stopnji in v pritožbi zoper prvostopenjski sklep. Višje sodišče naj bi identična dejanja pritožnikov in tožencev obravnavalo različno, ne da bi za to navedlo razloge. Pritožnika zatrjujeta, da sta sodišči hudo zmotno uporabili materialno pravo, tudi v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Sodišči naj bi s tem, ko sta raziskovali s strani tožencev nesporno priznana dejstva, prekoračili zahtevek tožencev oziroma kršili načelo dispozitivnosti. Menita, da je s ponovno in drugačno ugotovitvijo dejanskega stanja Višje sodišče storilo sodniško samovoljo.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu zaradi motenja posesti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo posesti kot dejanske oblasti na stvari; odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Tudi v obravnavani zadevi delna zavrnitev tožbenega zahtevka za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njuno zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnika dotikata ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče Ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan