Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe podrobno pojasnilo, zakaj navedenih naknadno predloženih listin ni dopustilo. Pritožbeno sodišče z razlagovanjem sodišča prve stopnje soglaša. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na posebnosti ureditve v socialnih sporih, pa pritožbeno sodišče poudarja, da 19. člen ZDSS-1 ureja načelo primarne uporabe določb ZDSS-1 v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V primeru, da določeno vprašanje ni urejeno v ZDSS-1, pa je potrebno uporabiti določbe ZPP.

Pri sojenju je potrebno upoštevati tudi bistvo samih socialnih sporov, v katerih se presoja dokončen upravni akt, izdan v predsodnem postopku (prvi odstavek 63. člena ZDSS-1). V primeru sprememb dejanskega stanja, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, to narekuje nov postopek pri tožencu. Obravnava sprememb, nastalih po izdaji dokončne odločbe, bi namreč pomenila, da je sodišče prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec, za kar pa ni nobene pravne podlage.

V zadevi je sporno, ali je bila tožnica v času od 1. 7. 2023 do 15. 9. 2023 nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu. Vprašanje, ali je bila tožnica od 1. 7. 2023 dalje do 15. 9. 2023 začasno nezmožna za delo (bolniški stalež) za poln delovni čas, je sodišče prve stopnje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnico tudi osebno pregledala. Sodišču ni mogoče očitati, da je nekritično sprejelo izdelano izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 16. 8. 2023 in št. ... z dne 23. 6. 2023 ter da se ugotovi, da je tožnica nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu od 1. 7. 2023 do 15. 9. 2023. Nadalje je zavrglo tožbo v delu, da se ugotovi, da je tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu od 24. 6. 2023 do 30. 6. 2023. Odločilo je tudi, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da odločitev sodišča, da ne sprejme pripravljalne vloge tožnice, s katero je ta razširila zahtevek in priložila medicinsko dokumentacijo, predstavlja kršitev pravice do izjave. Gre za bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Tožnica opozarja na posebnosti, ki veljajo za socialne spore v primerjavi s pravdnim postopkom. Še posebej je poudarjeno načelo materialne resnice. Sodišče je upoštevalo predvsem načeli koncentracije in pospešitve postopka. Gre za "pravdni" pogled na postopek socialnega spora, čeprav iz namena socialnega spora izhaja, da je njegov namen korekcija zmotnih stališč organov prve stopnje in varstvo koristi zavarovanca. Če bi omenjeno upoštevalo sodišče, potem bi lahko ugotovilo, da nove navedbe ne bi bistveno zavlekle socialnega spora. Modifikacija zahtevka je bila potrebna za dokončno in enovito rešitev spora med strankama. Nenazadnje sodišče tudi ni izdalo sklepa o (ne) dopustitvi spremembe tožbe. Sodišče je s tem, ko ni dopustilo podaje novih navedb in ko ni odločalo o spremembi tožbe, zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je sodišče tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Hude zdravstvene težave so bile podane tudi po 15. 9. 2023, kar izhaja iz predpisanih fizioterapij. Po mnenju tožnice sodna izvedenka ni prepričljivo odgovorila na zastavljena vprašanja. Razen tega bi morala upoštevati vso medicinsko dokumentacijo, tudi glede predpisanih fizioterapij, ne pa zgolj zapisov osebnega zdravnika. Prav tako ni prepričljivo pojasnila, zakaj iz obvestila zdravniku z dne 9. 6. 2023 izhajajo težave tožnice pri daljšem sedenju in zakaj ugotovljeni ganglion, ugotovljen z MR preiskavo kolena z dne 22. 7. 2023, naj ne bi vplival na tožničine težave in njeno delazmožnost. Tožnica meni, da je v spornem obdobju (in kasneje) imela zdravstvene težave, ki so ji onemogočale opravljanje dela. Niti izvedenka niti sodišče se do dokazov, ki so v nasprotju z mnenjem izvedenke, nista obrazloženo opredelila, kar pomeni, da sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodno odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako ima sodba razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zadoščajo standardu zadostne obrazložitve. Sodišče je ustrezno obrazložilo sprejeto dokazno oceno izvedenih dokazov in materialno podlago, na podlagi katere je sprejelo odločitev.

6. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zanjo bi šlo, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, torej če bi bilo poseženo v pravico do izjave iz 5. člena ZPP. Navedena določba ima podlago v 22. členu Ustave RS o enakem varstvu pravic strank pred sodiščem. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se do navedb in dokaznih predlogov opredeli oziroma se opredeli do tistih, ki so za odločitev bistvene, kar je storjeno tudi v predmetni zadevi. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, naj bi odločitev sodišča, da ne sprejme pripravljalne vloge tožnice, s katero je ta razširila zahtevek in prilagala medicinsko dokumentacijo, predstavlja kršitev pravice do izjave. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 3. 7. 2024, je tožnica na tem naroku sodišču želela predložiti nove dokaze, in sicer medicinsko dokumentacijo, ki izvira iz obdobja po izdaji dokončne odločbe toženca z dne 16. 8. 2023. Razen tega je predlagala tudi spremembo tožbe, in sicer tako, da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo vse do 30. 11. 2023 ter zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno od 1. 12. 2023 do 21. 12. 2023.

7. ZPP v petem odstavku 286.a člena določa, da vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, in vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom (3. odstavkom 286.a člena), se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku.

8. Glede na navedeno določbo je sodišču prepuščeno, da odloči, ali so izpolnjeni pogoji po 286.a členu za dopustitev naknadno predloženih pripravljalnih vlog oziroma listin. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe podrobno pojasnilo, zakaj navedenih naknadno predloženih listin ni dopustilo. Pritožbeno sodišče z razlagovanjem sodišča prve stopnje soglaša. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na posebnosti ureditve v socialnih sporih, pa pritožbeno sodišče poudarja, da 19. člen ZDSS-1 ureja načelo primarne uporabe določb ZDSS-1 v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V primeru, da določeno vprašanje ni urejeno v ZDSS-1, pa je potrebno uporabiti določbe ZPP. Ker vprašanje upoštevanja naknadno predloženih pisanj oziroma dokumentov v ZDSS-1 ni urejeno, je sodišče v tem primeru pravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Tožnica je naknadno hotela predložiti dokaze oziroma medicinsko dokumentacijo, pri čemer pa ni izkazala, zakaj tega ni storila že pred narokom, torej v pripombah z dne 4. 3. 2024 in 8. 4. 2024. Tudi v socialnih sporih je potrebno zadevo voditi koncentrirano, stranke pa morajo spoštovati tudi določbe postopka. Razen tega je v teh postopkih potrebno postopati hitro (20. člen ZDSS‑1). Pri sojenju je potrebno upoštevati tudi bistvo samih socialnih sporov, v katerih se presoja dokončen upravni akt, izdan v predsodnem postopku (prvi odstavek 63. člena ZDSS-1). V primeru sprememb dejanskega stanja, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, to narekuje nov postopek pri tožencu. Obravnava sprememb, nastalih po izdaji dokončne odločbe, bi namreč pomenila, da je sodišče prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec, za kar pa ni nobene pravne podlage. Sodišče je s tem, ko ni sprejelo naknadno predložene dokumentacije, tudi smiselno zavrnilo predlagano spremembo tožbe in nadaljevalo s postopkom. Spremembi tožbe je izrecno nasprotoval tudi toženec. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, v tem primeru ne gre za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Morebitne relativne kršitve določb postopka v zvezi z izdajo sklepa, pa tožnica skladno z 286.b členom ZPP na naroku tudi ni uveljavljala.

9. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca številka ... z dne 16. 8. 2023, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 23. 6. 2023. Z navedeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnica od 24. 6. 2023 do 30. 6. 2023 začasno nezmožna za delo (poškodba pri delu) in od 1. 7. 2023 do 28. 7. 2023 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, prav tako zaradi poškodbe pri delu. Od 29. 7. 2023 dalje je tožnica zmožna za delo.

10. V zadevi je sporno, ali je bila tožnica v času od 1. 7. 2023 do 15. 9. 2023 nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu. S tožbo je tožnica sicer uveljavljala tudi ugotovitev začasne nezmožnosti za delo tudi za obdobje od 24. 6. 2023 do 30. 6. 2023. Ker je bilo z izpodbijano odločbo že ugotovljeno, da je bila tožnica v navedenem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu, je sodišče tožbo v tem delu pravilno zavrglo. Glede navedenega pritožba tudi nima nobenih razlogov.

11.Vprašanje, ali je bila tožnica od 1. 7. 2023 dalje do 15. 9. 2023 začasno nezmožna za delo (bolniški stalež) za poln delovni čas, je sodišče prve stopnje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve ter tudi iz izpovedbe sodne izvedenke izhaja, da je tožnica 12. 12. 2022 utrpela poškodbo desnega kolena. MR preiskava je dne 22. 1. 2023 pokazala posledice udarnine desnega kolena ter poškodbe ligamentov desnega kolena. Med simptomi je izstopala bolečina in zavrta ekstenzija. Opravljala je več fizioterapij, vključno z zdraviliškim zdravljenjem in zasebno iniciativo. V začetku junija 2023 je bila že opisana popolna ekstenzija (le počepniti še ni mogla). MR preiskava je že 22. 7. 2023 pokazala popoln regres predhodno opisanih kontuzijskih sprememb. Ob upoštevanju tožničinega delovnega mesta (pogodba o zaposlitvi - priloga A/10) v okviru katerega tožnica opravlja računovodske storitve oziroma, kot je to izpovedala na naroku za glavno obravnavo, opravlja delo knjigovodje, pa ni nobenega objektivnega zapisa, ki bi kazal na to, da v obdobju med 24. 6. 2023 in 28. 7. 2023 ne bi bila zmožna opravljati svojega dela v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno in da od 29. 7. 2023 do 15. 9. 2023 ne bi bila zmožna za delo v polnem delovnem času.

12.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnico tudi osebno pregledala. Sodišču ni mogoče očitati, da je nekritično sprejelo izdelano izvedensko mnenje. Sodno izvedenko je postavilo iz razloga, ker sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem. Sodna izvedenka je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja tako sodišča kot tudi strank v postopku. Prepričljivo je pojasnila, da v zdravstvenem kartonu za obdobje od 24. 6. 2023 do 15. 9. 2023 ni prav nobenih zapisov s strani osebnega zdravnika, niti ne o predpisanih zdravilih. Razen tega pa je MR preiskava desnega kolena 22. 7. 2023 v primerjavi z izvidom z dne 22. 1. 2023 pokazala popoln regres predhodno opisanih postkontuzijskih edemov kostnine. Minimalno je bil degenerativno spremenjen periferni del medialnega meniskusa, kar tudi ne utemeljuje nezmožnosti za delo. V tem primeru noben predloženi izvid ne izkazuje, da bi bila tožnica v spornem obdobju nezmožna za delo. Glede pritožbenih navedb, da je tožnica izkazala hude zdravstvene težave še 5. 12. 2023, kar naj bi izhajalo iz predpisanih fizioterapij, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v tem primeru za novoto, ki na odločitev v sporni zadevi nima vpliva. V predmetni zadevi je bila ključna medicinska dokumentacija, ki je obstajala v spornem obdobju in na podlagi katere sodna izvedenka ugotavlja, da pri tožnici bolniški stalež za sporno obdobje ni bil utemeljen. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da svojih ugotovitev ni prepričljivo pojasnila. Svoje ugotovitve je pojasnila tako pisno kot tudi ustno na naroku. Pojasnila je tudi, da na začasno nezmožnost za delo ni imel nobenega vpliva intraosalni ganglion, ki je prisoten v kosti in na premikanje nič ne vpliva, enako tudi ne na živčne strukture.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

14.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da sama krije stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 165, 165/1, 286a, 286a/3, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, ,350, 350/2, 353 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 20, 63, 63/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.