Jedro

Ocena izvedenih dokazov o spolnih stikih med otrokovo materjo in tožencem, krvni analizi, antropološki preiskavi in podatkih o toženčevi oploditveni sposobnosti je nižjima sodiščema omogočila pravno utemeljeno sklepanje o tem, da je toženec otrokov oče. Nasprotne trditve so ostale na ravni domnev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec oče mld. J. R., ki ga je M. R. rodila dne 11.4.1985. Odločilo je, da mora za preživljanje otroka toženec prispevati od 1.3.1991 do 11.2.1993 mesečno po 3.500,00 SIT, od tedaj dalje pa mesečno po 12.000,00 SIT. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izvedeni dokazi niso verodostojni, na njihovi podlagi pa je dejansko stanje v materialnem smislu zmotno ugotovljeno. Zanika spolne odnose z otrokovo materjo in graja analizo krvi, ki je bila opravljena na Inštitutu v Zagrebu. Zato bi bilo treba napraviti novo analizo v Ljubljani ali izven Slovenije. Zaslišati bi bilo treba pričo J. Ž. kot domnevnega očeta mld. tožnika. Krvna analiza bi morala biti opravljena tudi v tej smeri. Pri analizi, ki je bila sedaj opravljena, je lahko prišlo do pomote. V odprtem revizijskem roku je nato toženec vložil še eno revizijsko vlogo, ki jo je mogoče smatrati kot dopolnitev revizije. V njej je predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke pri Zavodu RS za transfuzijo, saj bi se lahko šele z gensko analizo HLA/B lahko ugotovilo, ali je res naravni oče mladoletnega tožnika. V svoji več kot 40 letni zakonski zvezi namreč toženec nima otrok.

Revizija z dopolnitvijo je bila dostavljena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil (3. odstavek 390. člena).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), v pravdi ni bilo.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Gre za pravno presojo zbranih dejstev, ki se nanašajo na vprašanja oploditve mld. tožnika in na strokovna sklepanja o krvni povezanosti med pravdnima strankama ter njunih antropoloških značilnostih, ki potrjujejo najbližjo sorodstveno povezanost. Ocena izvedenih dokazov o spolnih stikih med otrokovo materjo in tožencem, krvni analizi, antropološki preiskavi in podatkih o toženčevi oploditveni sposobnosti je nižjima sodiščema omogočila pravno utemeljeno sklepanje o tem, da je toženec otrokov oče. Nasprotne trditve so ostale na ravni domnev. Konkretne dokazne predloge v tej smeri je toženec celo umaknil, ko pa jih deloma ponovil v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, se je sodišče druge stopnje ne glede na to prepričljivo opredelilo za z dokazi podprto oceno prvostopnega sodišča. Revizijska graja se formalno opira na zmotno uporabo materialnega prava (pravno napačno presojo zbranih dejstev), vendar pa s tem po eni strani vsaj vsebinsko izpodbijani sodbi očita napačno pravno sklepanje zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, po drugi strani pa ni dvoma, da je v reviziji zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja glede na način izpodbijanja tudi samostojen revizijski razlog. O slednjem ne velja izgubljati besed; revizija namreč ni dovoljena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Glede prvega načeloma sicer obvelja, da je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno skrbno raziskati dejansko stanje. Vendar pa je, kot je že povedano, prav to bilo na nižjih stopnjah opravljeno v zadostni meri. Pri tem sta se nižji sodišči opredelili do verodostojnosti opravljenega krvnega izvida in antropološke preiskave ter povedali, zakaj takšnih dokazov ni potrebno ponovno izvajati. V tej smeri so razlogi o odločilnih dejstvih jasni in prepričljivi in jih je mogoče preizkusiti (ob morebitnem zelo ekstenzivnem tolmačenju revizije v smeri njene vsebine glede na eventualno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP).

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).