Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. Ž., na seji senata dne 21. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-1117/04 z dne 19. 8. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Novo mesto št. P-3808/02 z dne 22. 1. 2004 se ne sprejme.
1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
2.Pritožnik zatrjuje kršitev druge, tretje in četrte alineje 29. člena Ustave ter določbe četrtega odstavka 153. člena in 156. člena Ustave. Glede kršitve druge alineje 29. člena Ustave navaja, da mu prvostopenjski organ ni omogočil, da bi se lahko udeležil zaslišanja ter s tem sojenja v navzočnosti. Kršitev tretje alineje 29. člena Ustave naj bi bila podana s tem, ker prvostopenjski organ ni izvedel soočenja pritožnika in priče glede na nasprotovanje izpovedb. Pritožniku naj bi bilo s tem onemogočeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Podpis zapisnika o alkoholiziranosti naj bi predstavljal priznanje krivde in s tem kršitev četrte alineje 29. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev določbe četrtega odstavka 153. člena in 156. člena Ustave. V zvezi s tem navaja, da je Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – ZP-1) razveljavil določbe prejšnjega Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP). Izpodbijani odločbi naj bi temeljili na podlagi razveljavljenega zakona.
3.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
4.Po tretji alineji 29. člena Ustave mora biti vsakemu obdolžencu zagotovljena pravica do zagotovitve izvajanja dokazov v njegovo korist. Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Ne glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, mora po ustaljeni ustavnosodni presoji izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in za katerega je obramba utemeljila potrebno stopnjo verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
5.Po presoji Ustavnega sodišča ni utemeljen očitek pritožnika, da mu je bila kršena pravica iz tretje alineje 29. člena Ustave. V postopku na prvi stopnji je pritožnik podal svoj pisni zagovor, v katerem je imel možnost predstaviti svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve. Kolikor se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma s stališčem v izpodbijanih odločbah glede izvedenih dokazov, je treba ugotoviti, da sta tako prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ pretehtala pritožnikov zagovor v povezavi z drugimi dokazi in dovolj prepričljivo ter razumno obrazložila presojo izvedenih dokazov. Drugostopenjski organ je posebej pojasnil, zakaj nima pomislekov v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja ter zakaj soočenje priče s pritožnikom, česar pritožnik v postopku niti ni predlagal, ni (bilo) potrebno. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave. Kolikor pritožnik utemeljuje kršitev ustavne pravice z vprašanjem ocene verodostojnosti izvedenih dokazov, sodi to v polje proste sodnikove presoje. Ta ni nerazumna in ni brez podlage v izvedenih dokazih.
6.Iz pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo je razvidno, da pritožnik kršitve druge alineje 29. člena Ustave, ki naj bi bila v tem, da pritožniku ni bila dana možnost sojenja v navzočnosti ter kršitve četrte alineje 29. člena Ustave, ki naj bi bila v priznanju krivde s podpisom zapisnika o alkoholiziranosti, v pritožbi ni uveljavljal. Zato v vsebinskem smislu pravnega sredstva, ki mu je bilo na razpolago, ni izkoristil. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitev pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Zato domnevnih kršitev ni mogoče uveljavljati v ustavni pritožbi.
7.Pritožnikovega očitka, da so bile z izpodbijanima odločbama kršene določbe četrte alineje 153. člena in 156. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedene določbe se ne nanašajo na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.
8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer