Jedro

Tožena stranka je pravna oseba, ki mora organizirati svoje delo, tako da ne prihaja do napak. Sklicevanje na napake, do katere je prišlo ob sprejemu tožbe, niso pravno upošteven razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, tako da se 2. točka izreka sklepa spremeni tako, da glasi: „Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.“ V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 13. 9. 2011, s katerim je odločilo, da se predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stranke zavrne (1. točka). V nadaljevanju je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, tožniku pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 72,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila (2. točka).

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep v celoti iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja, da gre za očitno neopravičen razlog. Tožena stranka navaja, da že vrsto let izvaja tretja družba (družba C. d.o.o.) prevzem poštnih pošiljk zanjo, pri čemer se navedena družba ukvarja z računovodstvom in davčnim svetovanjem in ima prav zaradi te svoje dejavnosti vrhunsko organizirano svojo pisarno. Za družbo, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem in računovodstvom, je bistvenega pomena, da vrši celotno svojo delo ažurno in eksaktno in da izloči pri svojem delu vsakršne napake pri opravljanju rutinskega dela. V vseh letih sodelovanja je šlo za odlično sodelovanje tožene stranke in družbe C. d.o.o. in nikoli ni prišlo do nikakršnih napak, ker pač vodilni te družbe redno kontrolirajo osebje ter avtomatizacijo dela. Delo in posebno prevzem poštnih pošiljk je organizirano tako, kot mora biti in do napak pravzaprav ne more prihajati. Napaka se je zgodila najbolj zanesljivemu, natančnemu in pedantnemu delavcu in sicer A.M., ki je pomotoma dala kuverto s tožbo in prilogami v napačno mapo. Kljub najbolj skrbni delavki in najboljši organizaciji še vedno ostajajo izolirani primeri napak, pri katerih pa tako toženi stranki kot družbi C. d.o.o. ni mogoče očitati krivde glede organizacije dela, izbora in nadzora osebja. Tožena stranka ima odlično organiziran sistem prevzemanja poštnih pošiljk, izolirana pomota pa po mnenju tožene stranke predstavlja nepričakovan in neovrgljiv razlog, ki ga ni mogoče predvidevati in preprečiti. V zvezi s pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka navaja, da je več kot zadostno skrbela za nemoteno ažurnost sprejemanja poštnih pošiljk, da ima notranje organizacijo poslovanja v tem oziru primerno postavljeno, da pa ne more biti odgovorna za singularne pomote sicer odličnega osebja. Tožena stranka si je za prevzem poštnih pošiljk izbrala družbo, ki se poklicno ukvarja z računovodstvom in davčnim svetovanjem ne samo v Sloveniji, ampak v različnih držav srednje Evrope in ki ima že zaradi svoje profesije nadpovprečne standardne, tako da toženi stranki ni mogoče očitati opustitve ustreznega nadzora nad osebjem ali neustrezno organizacijo dela. Zaradi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in tožnici naloži, da toženi stranki povrne stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka priglaša stroške postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo, razen v odločitvi o stroških postopka.

ZPP v 116. členu ureja institut vrnitve v prejšnje stanje in določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega razloga. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se skladno z določili 117. člena ZPP poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje in sicer v roku 15-ih dni od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela, po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno skladno z določili 117. člena ZPP in zato je sodišče odločalo o predlogu po vsebini, pri čemer je po oceni pritožbenega sodišča pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo pri toženi stranki pri zamudi roka za vložitev odgovora na tožbo za neupravičene razloge. Sklicevanje na to, da ima tožena stranka prevzem poštnih pošiljk organiziran tako, da ga že vrsto let izvaja tretja družba (družba C. d.o.o.), ki se ukvarja z računovodstvom in davčnim svetovanjem ter se je napaka pripetila zelo zanesljivi delavki A.M., ne more biti upoštevno. Tožena stranka je pravna oseba, ki mora organizirati svoje poslovanje tako, da ne prihaja do napak, v kolikor pa je prišlo do napake strokovne delavke, sicer pooblaščene za sprejemanje poštnih pošiljk tožene stranke, to ne more biti pravno upoštevno, kajti iz priložene poštne povratnice izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena dne 13. 5. 2001. Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ni navajala, da bi bila tožba vročena nepooblaščeni osebi. Ker je tožbo sprejela pooblaščena delavka za sprejem poštnih pošiljk A.M., mora tožena stranka sama nositi odgovornost, v kolikor je prišlo pri delavki do napake, ker je pomotoma vložila pošto v drugo mapo. Tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostno poskrbela za nemoteno izročanje poštnih pošiljk pooblaščenim osebam tožene stranke, pri čemer je strokovna delavka imela pooblastilo za sprejemanje poštnih pošiljk. Tako gre za neupravičeni razlog in zato sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno razpisati posebnega naroka za vrnitev v prejšnje stanje.

Pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo o stroških postopka, in sicer da mora tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka v znesku 72,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka dalje do plačila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroški odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 7. 2011, v katerem je tožnik priglasil stroške postopka, ne predstavljajo potrebnih stroškov za pravdo. Tako je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, kajti po določilih ZPP je stranka, ki v postopku ne uspe, dolžna nasprotni stranki povrniti stroške postopka in sicer tiste, ki so bili skladno z določili 155. člena ZPP potrebni za pravdo. Odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni v ničemer prispeval k rešitvi spora, torej navedeni stroški niso nujni stroški postopka, ki bi bremenili toženo stranko. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.