Jedro

Ker nedvomno predstavlja priprava dopisa za pridobitev manjkajoče dokumentacije nesamostojno opravilo, ki je vključeno že v »zbiranje dokumentacije«, se s pritožbenim stališčem, da gre za dve časovni in vsebinsko ločeni operaciji, ki opravičujeta vsaka zase samostojno nagrajevanje, pritožbeno sodišče nikakor ne more strinjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za ekonomijo in finance B.A. za izdelavo izvedenskega mnenja v tej stečajni zadevi priznalo nagrado in stroške skupaj z obveznimi prispevki v znesku 460,78 EUR.

Zoper ta sklep se je izvedenka pritožila in predlagala njegovo spremembo tako, da se ji priznata tako nagrada kot stroški v celoti v obsegu, kot je predlagala v svojem stroškovniku. Navaja, da sta zbiranje in proučevanje zbrane dokumentacije pri izdelavi izvedenskega mnenja časovno in vsebinsko ločeni operaciji. Pri odmeri nagrade to ni upoštevano, zato se z znižanim sklepom v tej smeri ne strinja. Izdelava izvedenskega mnenja zahteva čas in potrebno strokovnost, pri tem pa je večji del izvedenih operacij fiksen, ne glede na število obdelanih postavk in dokumentov, del pa variabilen. Izvedenka je v svojem predlogu za odmero nagrade že upoštevala manjši obseg dela in v tem delu tudi obdelavo podatkov in dokumentov zato se z dodatnim znižanim sklepom v tej smeri ne strinja. Tudi s tem, ko ji sodišče ni priznalo stroškov kurirja, se ne more strinjati. Za obstoj opravljene storitve mora obstajati dokaz v poštnih službah Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar lahko tudi sodišče preveri. Za ceno opravljene storitve pa je k računu priložila račun kurirske službe. Tega iz previdnosti prilaga ponovno. Sodišče je imelo na razpolago vse podatke, da bi lahko preverilo obstoj in višino kurirskih stroškov, zato odločitev sodišča o nepriznanju teh stroškov ni pravilna. Ne strinja pa se tudi z odmerjenimi materialnimi stroški. Sicer pa meni, da je navedeni sklep nekonsistenten način nagrajevanja izvedenca za strokovno korektno opravljeno izvedensko delo. Predlaga še, da ji sodišče prizna stroške za pisanje pritožbe v višini 200 točk. Pritožba izvedenke ni utemeljena.

Tarifo za plačevanje nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo in povrnitev stroškov, ki jih je izvedenec imel v zvezi z izvedenskim delom ureja v Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik, Ur.l. RS, št. 7/02 s spremembami). Nagrada in povrnitev stroškov so opredeljeni v V. poglavju (členi od 39 do 44) ,Tarifa za vrednotenje izvedenskega dela pa je umeščena v VI. poglavje Pravilnika (členi od 45 do 48). Tako v 45.čl. navedenega Pravilnika tarifa določa kakšna nagrada pripada izvedencu za študij spisa, v 46.čl. opredeljuje do kakšne nagrade je upravičen za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, v 47.čl. pa je določena nagrada za pisno izdelavo izvedenskega dela.

Kot je razvidno iz pritožbe, je za izvedenko najprej sporno dejstvo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno, v stroškovniku obračunano postavko „priprava dopisa dolžniku za pridobitev manjkajoče dokumentacije - 46.čl.“: 100 točk. S stališčem, da je to opravilo vključeno v postavko „dodatna dokumentacija“, ki je opredeljena v 46.čl. pravilnika in ki jo je izvedenka v svojem stroškovniku obračunala pod točko 3 v višini 100 točk (proučevanje dodatno zbrane dokumentacije), se popolnoma strinja tudi pritožbeno sodišče. Iz 1.odst. 46.čl. Pravilnika namreč izhaja, da pripada izvedencu po tej postavki nagrada tako za zbiranje kot za proučevanje dodatne dokumentacije. Ker pa nedvomno predstavlja priprava dopisa za pridobitev manjkajoče dokumentacije nesamostojno opravilo, ki je vključeno že v »zbiranje dokumentacije«, se s pritožbenim stališčem, da gre za dve časovni in vsebinsko ločeni operaciji, ki opravičujeta vsaka zase samostojno nagrajevanje, pritožbeno sodišče nikakor ne more strinjati.

Tudi glede stališča sodišča prve stopnje, ki je pisno izdelavo izvedenskega dela opredelilo kot »zahtevnega« in ovrednotilo s 600 točkami, ne pa v predlagani višini 900 točk, kot »zelo zahtevnega« se pritožbeno sodišče strinja. Utemeljenih argumentov, zakaj bi bilo potrebno to izvedensko mnenje šteti kot za »zelo zahtevnega«, pa niti pritožba ne podaja. Za pritožbeno trditev, da je izvedenka v zvezi s stroški kurirja priložila račun kurirske službe, v spisovnih podatkih ni podlage. Zato in ker je tudi napačno njeno stališče, da bi moralo sodišče samo pribavljati dokaze za utemeljitev njenih morebitnih stroškov, je tudi v tem delu odločitev sodišča prve stopnje popolnoma pravilna. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo izvedenke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.