Jedro

Požar v stanovanju ni razlog zaradi katerega bi lahko prenehala lastninska pravica na nepremičnini.

Izrek

Zavrne se pritožba in potrdi izpodbijana sodba prve stopnje. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo v znesku 64.260,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna izstaviti tožnikoma zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice glede prodanega stanovanja v stanovanjski stavbi, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba. Sodišče je zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe v zvezi z ugotovitvijo, da listina z dne 18.4.1994 nima učinkov predpogodbe, oziroma da je nična prodajna pogodba, ki so jo sklenile pravdne stranke glede spornega stanovanja. Tožena stranka se pritožuje proti navedeni sodbi in zatrjuje vse pritožbene razloge. Ni dvoma, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo, vendar je bila ta predpogodba razdrta in zato tudi glavna kupoprodajna pogodba ni bila realizirana. Nepremičnina ni bila izročena tožnikoma v posest, kar kažeta posestna pravda pred Okrajnim sodiščem v Piranu opr.št. P 276/95 in ugotovitve višjega sodišča v tej zadevi, da ni jasno ali je pritožnica opustila dejansko uporabo stanovanja. Pritožnica je jasno povedala, da se je dogovarjala z J.S. o morebitni menjavi stanovanja, on pa jo je prosil, da njegovim znancem naredi uslugo in sklene fiktivno predpogodbo za kredit pri banki. Ko je na pritožničin račun bil nakazan kredit v znesku 1.750.000,00 SIT v letu 1994, se je istega dne pojavil J.S. in je pritožnica njemu izročila denar, saj naj bi bil denar za B.D.. To okoliščino potrjuje listina z dne 16.6.1994, v kateri B.D. in I.D. ter M.V. potrjujejo, da je J.S. njim izjavil, da je od pritožnice prevzel 1.750.000,00 SIT. Upoštevati je potrebno tudi pisno potrdilo I.D. z dne 30.6.1994, v katerem piše, da se pogodba o nakupu stanovanja v I. ni izvršila in je zato od M.V. prejela 3.000 DEM, ki jih je ta dobil za posredovanje pri dogovorih po sklenitvi navedene pogodbe. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je lastninska pravica na nepremičnini prenehala zaradi uničenja stvari. Ker je stanovanje v celoti zgorelo, ga ni več in tako tožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na nečem, kar ne obstaja. V zvezi z ničnostjo pogodbe zaradi oderuštva je podan tako objektivni element oderuštva (v predpogodbi določena cena je več kot za polovico nižja od dejanske vrednosti), kot tudi subjektivni element (toženka je ostala brez kupnine, saj jo je vzel J.S. z vednostjo tožnikov). Tožeči stranki sta odgovorili na pritožbo in predlagali njeno zavrnitev. S. je bil toženkin posrednik in je zato vprašanje provizije ter izročitve 1.750.000,00 SIT, njuna medsebojna stvar, s katero tožnika nimata ničesar. Poleg tega tudi nista podana subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa relevantna dejstva in odločilo o tožbenih zahtevkih na podlagi pravilne uporabe materialnega prava in ne da bi storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s prepričljivim in argumentiranim stališčem sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba glede spornega stanovanja v pretežni meri realizirana, saj je tožena stranka prejela kupnino, stanovanje pa je bilo izročeno tožečima strankama. Pravilna je tudi ugotovitev, da ni dokazan subjektivni element oderuške pogodbe in zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotavljalo objektivnega elementa, saj morata biti oba elementa podana kumulativno. Prepričljivih razlogov izpodbijane sodbe tudi ne morejo omajati posplošene pritožbene trditve o tem, da pogodbeni stranki nista v pretežnem delu izpolnili obveznosti. Nerelevantne so pritožbene trditve o tem, da naj bi tožena stranka J.S. izročila znesek 1.750.000,00 SIT, saj to dejstvo samo po sebi ne more vplivati na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila dogovorjena kupnina za stanovanje v celoti plačana. Pomembno nadalje tudi ni zatrjevano dejstvo, da je bilo sporno stanovanje uničeno v požaru in je zato lastninska pravica na stanovanju prenehala. Lastninska pravica preneha, le če je stvar popolnoma uničena. Na ostankih uničene stvari obdrži lastnik lastninsko pravico (47. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Nepremičnina glede na svoje atribute v nobenem primeru ne more biti popolnoma uničena in zato v zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke ne gre za nemožnost izpolnitve, kot bi to rada prikazala pritožnica. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (353. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker je zavrnilo pravno sredstvo, je odločilo tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (1. odst. 165. čl. ZPP). Tožena stranka v pritožbenem postopku ni uspela in mora zato tožnikoma povrniti njune stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (154. čl. ZPP). Potrebne stroške tožeče stranke predstavlja sestava odgovora na pritožbo po odvetniku (600 odvetniških točk) in 19 % davek na dodano vrednost.