Jedro

Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči (BPP) štela pritožbo, vloženo v upravnem postopku, vendar take odločitve listine upravnega spisa ne podpirajo. Če je tožena stranka dvomila o obliki zaprošene BPP, bi morala prosilca pozvati k dopolnitvi njegove prošnje, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predmetnem postopku kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da prosilec, tožnik v tem upravnem sporu, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. člena ZBPP, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 1160/2012 z dne 20. 6. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 80 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 1160/2012 z dne 20. 6. 2012 odločila, da se prošnja A.A., za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo vložil 19. 6. 2012, kot neutemeljena zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da se skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) lahko BPP odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS in pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami in osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Prosilec je vložil prošnjo za BPP, zaradi vložitve pritožbe zoper odločbo CSD Laško, št. 1231-1198/2012-1/40 z dne 13. 6. 2012, iz katere izhaja, da ni upravičen do denarne socialne pomoči. Gre za odločbo izdano na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki jo je izdal upravni organ v upravnem postopku, zato se postopek pritožbe zoper obravnavano odločbo CSD šteje kot upravni postopek. Ker se BPP dodeljuje le za zastopanje in svetovanje po odvetniku v sodnem postopku, prosilcu BPP v upravnem postopku ni bilo mogoče dodeliti.

Tožnik vlada tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Za dodelitev BPP ni zaprosil v upravnem, ampak v sodnem postopku, v katerem želi vložiti tožbo zoper RS in CSD, ki je zaradi kršitve postopkovnih pravic kršil njegovo pravico do socialne pomoči ter pravico, ki mu gre kot iskalcu zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje. Ne gre za izpodbijanje odločbe izdane v upravnem postopku, ampak za vložitev tožbe zoper kršitelje zaposlene na Zavodu za zaposlovanje ali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ali Centru za socialno delo ali pa Upravnem sodišču. Zaradi kršitev, ki so jih zagrešili, se mu dogaja krivica, ki posega v njegov obstoj, zato je prepričan, da ima utemeljen razlog za pridobitev BPP in vložitev tožbe. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Postopek za dodelitev BPP ureja ZBPP in če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (34. člen ZBPP). Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke navedene v 32. členu ZBPP, zato da lahko pristojni organ za BPP presodi, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Prošnja za BPP mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP, tudi podatke o zadevi in navedbo želene oblike pravne pomoči in obsega BPP. Če le teh ne vsebuje, ali so podatki nejasni, mora organ za BPP postopati po določbah ZUP, ki se nanašajo na vlogo. Tožnik v tožbi poudarja, da je zaprosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe, vendar tožena stranka po presoji sodišča o tej, skladno z določbo 32. člena ZBPP zaprošeni obliki pravne pomoči, ni odločala. Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči štela pritožbo vloženo v upravnem postopku, vendar take odločitve tožene stranke listine upravnega spisa ne podpirajo (prošnja za dodelitev BPP-l, l.št. 1 in priloga-podatki o zadevi, l.št. 3). Če je tožena stranka dvomila o obliki zaprošene BPP, bi po presoji sodišča morala prosilca pozvati k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da prosilec, tožnik v tem upravnem sporu, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. člena ZBPP, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP. Sodišče je zato izpodbijano odločbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala upoštevati pravila postopka in o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ponovno odločiti.

Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Le ta v prvem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80,00 EUR.