Jedro

Tožnik ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ni izkazal opravičljivih razlogov, zaradi katerih v zakonskem roku ni odgovoril na tožbo. Kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, je v pritožbi zoper zamudno sodbo, ki jo je vložil sam, navedel razloge za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo, vendar so ti po mnenju sodišča pavšalni in povsem neizkazani. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo zdravstvene težave lahko predstavljajo opravičljiv razlog za zamudo procesnega dejanja, vendar mora biti bolezen oziroma poškodba huda in nenadna. Takšnih razlogov tožnik v pritožni niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku na drugi stopnji v socialnem sporu zaradi povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova brezposelnosti, ki se vodi pod opr. št. V Ps 1987/2016. 2. Iz obrazložitve sledi, da je bila v zgoraj navedenem socialnem sporu izdana zamudna sodba, ker tožnik v zakonskem roku ni odgovoril na tožbo, ki jo je zoper njega vložil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Sodišče je zato na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugodilo tožbenemu zahtevku, saj so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je zoper zamudno sodbo sam vložil pritožbo, v kateri pa ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo roka za odgovor na tožbo, ampak je sodbo izpodbijal le po vsebini. Zaradi tega organ ocenjuje, da tožnik v postopku s pritožbo nima možnosti za uspeh, saj bi jo sodišče glede na izid v zadevah s podobnih dejanskim stanjem in pravno podlago po vsej verjetnosti zavrnilo. Tožnik namreč ni izkazal opravičljivih razlogov, zaradi katerih ni odgovoril na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena. Po vročitvi zamudne sodbe pa tudi ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Tožena stranka zavaja in prikriva dejansko stanje s tem, ko trdi, da v pritožbi ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo. Na prvi strani pritožbe je namreč jasno zapisal razloge, in sicer svojo finančno nezmožnost in nerazumljivost prejete tožbe, kar mu je onemogočilo podati ustrezen odgovor. Ko mu je bila vročena tožba, ni imel sredstev za sestavo odgovora oziroma za poštnino in kopiranje. Tudi denar za pritožbo si je moral izposoditi. Poleg tega je ovira tudi njegovo zdravstveno stanje, saj je po fizičnih napadih na delovnem mestu nezmožen za delo, zato ima psihiatrično pomoč. Organ je stopil na stran vlagatelja tožbe, njemu pa neupravičeno zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V tožbi niti v zamudni sodbi ni bilo pouka o možnosti brezplačne pravne pomoči. Poleg tega mu je bil ob vložitvi pritožbe izdan plačilni nalog. S tem ga sodišče izsiljuje in mu grozi. Organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi ni upošteval vseh prilog, izločil je bistvene dokaze o protipravnem delovanju istega sodišča, a drugega oddelka. Brez odvetnika tožnik ni mogel pravočasno odgovoriti na tožbo niti ni bil seznanjen z vsemi pravnimi sredstvi. Tako ni bil seznanjen z možnostjo vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Razlog, zakaj želi sodišče spregledati njegov prepozen odgovor na tožbo, je v tem, da je v njem uveljavlja razlog zastaranja, saj je preteklo že več kot 5 let od izplačila nadomestila za brezposelnost. Na sodišču se med seboj poznajo in ga želijo oškodovati, zato mu odrekajo pravice, ki mu gredo po zakonu. S tem pa mu povzročajo dodatne finančne in zdravstvene težave.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno zaključila, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči; in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Tožnik je za brezplačno pravno pomoč zaprosil v zvezi s pritožbo, vloženo zoper zamudno sodbo. Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pravilno pojasni tožena stranka v izpodbijani odločbi. Pravilen je tudi zaključek, da tožnik ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ni izkazal opravičljivih razlogov, zaradi katerih v zakonskem roku ni odgovoril na tožbo. Kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, je v pritožbi zoper zamudno sodbo, ki jo je vložil sam, navedel razloge za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo, vendar so ti po mnenju sodišča pavšalni in povsem neizkazani. V skladu s sodno prakso1 in pravno teorijo2 zdravstvene težave lahko predstavljajo opravičljiv razlog za zamudo procesnega dejanja, vendar mora biti bolezen oziroma poškodba huda in nenadna. Takšnih razlogov tožnik v pritožni niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve. S tem pa ni podan eden od zakonsko določenih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Glede smiselno podanih ugovorov procesne narave sodišče sodi, da kršitve postopka niso podane. Podatki upravnih spisov ne potrjujejo (sicer pavšalnih) tožbenih trditev o neizvedbi oziroma neupoštevanju predloženih dokazov. Sodišča v skladu s procesno zakonodajo tudi niso dolžna opozarjati strank na možnost brezplačne pravne pomoči, so pa na spletnih straneh sodišč strankam na voljo obrazci in osnovne informacije o pogojih ter načinu dodelitve brezplačne pravne pomoči. Na ta način se lahko vsakdo seznani z možnostjo vložitve prošnje, ne pomeni pa to avtomatično, da mu bo brezplačna pravna pomoč tudi dodeljena.

9. Ostali tožbeni ugovori se nanašajo na postopek socialnega spora, kar ni predmet tega postopka, zato se sodišče do njih ne opredeljuje. V upravnem sporu namreč sodišče preizkuša (le) zakonitost izpodbijanega upravnega akta, to je zavrnilne odločbe organa za brezplačno pomoč, ne pa tudi pravilnosti oziroma zakonitosti postopka, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

12. Izrek o stroških postopka temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 1 Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2221/2016 z dne 16. 11. 2016 2 Galič, dr. A., Komentar ZPP, 1. knjiga, str. 490