Jedro

Zato, da je skladno z 2. odst. 61. čl. ZIZ mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti kot obrazložen in utemeljen, morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje in morajo biti predlagani oz. predloženi dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo; zatrjevana dejstva morajo predvsem biti določna in konkretna, v obravnavanem primeru pa to niso. Konkretni specifikaciji del, ki jo je upnik navedel v obeh računih, bi moral dolžnik ravno tako konkretno ugovarjati v smeri, katera dela, ki jih je upnik zaračunal, niso bila opravljena in katera od teh del so bila opravljena z napako (in kakšno).

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, dopolnitev pritožbe, vložene 8.3.2006, pa se z a v r ž e.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig z dne 12.12.2005; 2.) dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 75.700,00 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik I.R., dne 4.3.2006 vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, posebej pa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je njegov ugovor sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljenega, ker pa je prava neuk, je menil, da je ugovor, ki ga je navedel, zadosten oziroma utemeljen. Predlaga, da pristojno sodišče z namenom pravilnega dejanskega stanja zasliši priči D.R. (investitor) in M.K.( pooblaščeni in odgovorni projektant ter gradbeni nadzornik). Predlaga, da sodišče presodi tudi verodostojnost listin, ki jih je upnik predložil sodišču kot izvršilni naslov. Upnik namreč dolžniku kot naročniku del ni hkrati predložil tudi gradbenega dnevnika, ki je osnova za obračun del, niti ni njegovih del ali morebitnega popisa materiala potrdil pristojni gradbeni nadzornik M.K. Zaradi časovne stiske naproša sodišče, da mu dovoli, da v roku treh delovnih dni predloži tudi ustrezno slikovno gradivo, ki bo potrdilo njegove navedbe o nedokončanih, a zaračunanih delih upnika. V dopolnitvi pritožbe, vloženi 8.3.2006, je podal specifikacijo nedokončanih del in del, ki so bile opravljene z napako, ter priložil slikovno gradivo, ki po njegovem mnenju dokazuje nedokončanost nekaterih del oziroma grobost njihove izvedbe. Hkrati je razčlenil razloge za svoje stališče, da upnik ni predložil verodostojnih listin.

Pritožba dolžnika ni utemeljena, dopolnitev pritožbe pa je prepozna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku vročen 24.2.2006, osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper ta sklep se je iztekel v ponedeljek, 6.3.2006 in je glede na to dolžnikova pritožba z dne 3.3.2006, ki je bila oddana priporočeno na pošti dne 4.3.2006, vložena pravočasno. To pa ne velja za dopolnitev pritožbe, ki je bila vložena na sodišču šele 8.3.2006, torej po preteku osemdnevnega roka, določenega v 3. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zaradi česar jo je moralo pritožbeno sodišče zavreči (prošnje dolžnika, navedene v pritožbi, da naj mu sodišče zaradi časovne stiske dovoli pritožbo dopolniti v naknadnem roku treh delovnih dni, ni bilo mogoče upoštevati, ker gre pri pritožbenem roku za zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati). Predmet izterjave v tem postopku sta dva računa (št. 58 A/05 in št. 58 B/05), s katerima je upnik dolžniku zaračunal tam specificirana opravljena dela. Dolžnik je v ugovoru navajal dva razloga, zaradi katerih je izpodbijal terjatve po obeh računih: da upnik kot izvajalec ni dokončal vseh zaračunanih del in da je bil dolžnik prisiljen določene napake odpraviti na lastne stroške, ker se upnik ni odzval na njegove reklamacije. Zato, da je skladno z 2. odst. 61. čl. ZIZ mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti kot obrazložen in utemeljen, morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje in morajo biti predlagani oz. predloženi dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo; zatrjevana dejstva pa morajo predvsem biti določna in konkretna, v obravnavanem primeru pa to niso. Konkretni specifikaciji del, ki jo je upnik navedel v obeh računih, bi moral dolžnik ravno tako konkretno ugovarjati v smeri, katera dela, ki jih je upnik zaračunal, niso bila opravljena in katera od teh del so bila opravljena z napako (in kakšno). Dolžnik pa ni v tej smeri v ugovoru podal konkretnih navedb, ampak zgolj posplošene navedbe, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je iz tega razloga utemeljeno ta ugovor zavrnilo. Dokazni predlog za zaslišanje obeh prič pa je podan prepozno, šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora, pa tudi če ne bi bil podan prepozno, že zaradi nedoločnosti ugovornih trditev ne bi mogel biti pravno upošteven. Dolžnik pa je šele v dopolnitvi pritožbe natančneje navedel, katerih del upnik ni dokončal oz. Katera so bila opravljena z napako, ta dopolnitev pa je bila zavržena kot prepozno vložena. Verodostojni listini, na podlagi katerih je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, sta dva računa za opravljena dela, vključno s tam specificiranim materialom. Račun je ena od verodostojnih listin, na podlagi katerih skladno s 23. čl. ZIZ, sodišče dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve in ni potrebno, da bi moral upnik v tej fazi postopka predložiti še kakšne dodatne listine (napr. gradbeni dnevnik ali potrditev opravljenih del s strani gradbenega nadzornika), kot to zatrjuje dolžnik v pritožbi.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno, dopolnitev pritožbe pa je zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).