Jedro

Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog prvotožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 133/2004 z dne 11. 01. 2010 zavrže. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila prvotožena stranka iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse za pritožbo ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče na začetku pojasnjuje, da je o pritožbi zoper izpodbijani sklep, v skladu z določbo 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), odločala sodnica posameznica.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je prvotožena stranka 23. 04. 2010 vložila pritožbo zoper prvostopno sodbo opr. št. VII Pg 133/2004 z dne 11. 01. 2010, v kateri je podala tudi predlog za taksno oprostitev. Prvostopno sodišče je njen predlog zavrnilo s sklepom z dne 15. 06. 2010, ker je ugotovilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Zoper omenjeni sklep se je prvotožena stranka pritožila, pritožbeno sodišče pa je s sklepom z dne 25. 08. 2010 njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 06. 2010. Po tem, ko je bil sklep pritožbenega sodišča vročen prvotoženi stranki, je slednja 27. 09. 2010 prvostopnemu sodišču poslala vlogo za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper prvostopno sodbo opr. št. VII Pg 133/2004 z dne 11. 01. 2010. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče vlogo prvotožene stranke za obročno plačilo sodne takse zavrglo z obrazložitvijo, da upoštevaje določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen takšen predlog in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost prvotožene stranke nastala ob vložitvi pritožbe (1. tč. 2. odst. 5. čl. ZST-1), to je 23. 04. 2010, predlog za obročno plačilo pa je slednja podala šele 27. 09. 2010, je to storila prepozno, zato je sodišče njen predlog zavrglo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s takšno odločitvijo prvostopnega sodišča. Upoštevaje zgoraj omenjene določbe ZST-1, bi morala prvotožena stranka, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom (1. odst. 13. čl. ZST-1), kot je pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je o zahtevi tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločalo pritožbeno sodišče s sklepom z dne 25. 08. 2010, kar pomeni, da je odločitev v tej zadevi že tudi pravnomočna (1. odst. 319. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je presodilo pritožbene navedbe, ki so ključnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP). Ker se ob tem izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso izkazali za utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.