Jedro

Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka 447. člena ZPP, zato pritožba ni dovoljena.

Določbe, ki se nanašajo na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže. II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrne in se v tem obsegu izpodbijani sklep potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je pravdni postopek prekinjen od 26. 10. 2013 dalje (I. točka izreka) in da se razveljavi klavzula o pravnomočnosti sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo opr. št. I Pg 91/2014 z dne 19. 3. 2014 (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, in sicer v roku 8 dni od prejema odločbe o njihovi odmeri, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

3. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni dopustna, pritožba zoper II. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

4. V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po Zakonu o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (1. in 2. odstavek 447. člena ZPP).

5. Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka predhodno citiranega člena ZPP, pritožba zoper I. točko izpodbijanega sklepa pa ni dovoljena. Pritožbeno sodišče jo je zato skladno s 1. točko 365. člena v zvezi s 442. članom ZPP zavrglo.

6. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti – paricijski rok (1. odstavek 19. člena ZIZ). Paricijski rok začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku (v zadevnem postopku torej toženi stranki) odločba vročena (2. odstavek 19. člena ZIZ, smiselno enako tudi 3. odstavek 313. člena ZPP(2)). Pravnomočnost je torej nujen pogoj za izvršljivost sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (4. odstavek 19. člena ZIZ). Zato je treba določbo 2. odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.(3) Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti klavzule o pravnomočnosti sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo ne bi smelo razveljaviti oziroma da uporabe 42. člena ZIZ ni dopustno širiti izven njegovega dometa, skladno z obrazloženim torej niso utemeljeni.

7. Neutemeljena pa je tudi nadaljnja pritožbena graja, da je odločitev o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti nepravilna iz razloga, ker določila ZPP ne zahtevajo, da se lahko vročitev stranki, ki je pravna oseba, opravi zgolj z vročitvijo njenemu zakonitemu zastopniku, temveč se lahko pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali pa delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (smiselno torej zatrjuje, da je bila vročitev opravljena pravilno oziroma da za razveljavitev klavzule ni utemeljenih razlogov).

8. Pritožbeno sodišče o pravilnosti same vročitve sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo ne dvomi. Vendar pa slednje (torej pravilna vročitev) ni razlog, s katerim bi tožeča stranka lahko dosegla razveljavitev II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Skladno z določilom 207. člena ZPP ima prekinitev postopka namreč za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (1. odstavek). Sodišče prve stopnje je – glede na to, da je postopek prekinjen zaradi ovire na strani tožene stranke, zaradi česar roki niso prenehali teči za tožečo stranko – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo pravilno izdalo(4). Klavzule o pravnomočnosti sodišče prve stopnje tako ni razveljavilo vsled nepravilne vročitve toženi stranki, kot to zmotno razume pritožnica, temveč prenehanja teka procesnih rokov.

9. V trenutku izdaje sklepa o zavarovanju z začasno odredbo (19. 3. 2014) tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika (ni bila pravdno sposobna). Sicer pravilna vročitev ji zato ni omogočala, da bi zoper sklep o zavarovanju podala ugovor ali pooblastila odvetnika, da ga vloži v njenem imenu. Razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je po presoji pritožbenega sodišča zato pravilna tudi iz tega razloga. Če se je tožeča stranka takšnim posledicam želela izogniti, pa je imela zakonsko predvideno možnost, da sodišču prve stopnje predlaga, da toženi stranki postavi začasnega zastopnika (1. odstavek 82. člena ZPP).

10. Vsled obrazloženemu je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zoper II. točko izreka zavrnilo in v tem obsegu potrdilo sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri preizkusu izpodbijane odločbe namreč tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti uradoma (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

––––––––––––––––––––

(1) Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – Odl. US, 121/08 – Skl. US, 57/09 – Odl. US, 12/10 – Odl. US, 50/10 – Odl. US, 107/10 – Odl. US, 75/12 – Odl. US, 76/12 – popr., 40/13 – Odl. US, 92/13 – Odl. US, 6/14, 10/14 – Odl. US in 48/14. (2) Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev.

(3) Enako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 101/2006. (4) Prepoved opravljanja pravdnih dejanj med prekinitvijo postopka namreč ne velja glede ukrepov za zavarovanje terjatev v pravdi, izvršbi in nepravdnem postopku (Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19. 6. 1996).