Jedro

Pravdne stroški, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika dovoljena.

Za naključje, ki se primeri stranki, je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek, sklep o izvršbi z dne 4. 1. 2012 in vsa opravljena izvršilna dejanja razveljavilo ter predlog za izvršbo z dne 7. 12. 2011 zavrglo.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnica zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter naložitev povračila pritožbenih stroškov dolžniku. Navaja, da je izpodbijani sklep sodišče prve stopnje izdalo na lastno pobudo, ko je ugotovilo, da je bil 29. 9. 2009 nad dolžnikom začet stečajni postopek. Navaja, da je v predlogu za izvršbo nedvoumno navedla, da ji dolžnik dolguje 1.202,16 EUR pravdnih stroškov, nastalih v postopku ugotovitve obstoja upničine prerekane prednostne terjatve skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, zaradi česar ti stroški štejejo za strošek postopka skladno s 355. členom ZFPPIPP. Meni, da je izvršba skladno z 2. točko drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP dovoljena. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V 131. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je določeno, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (prvi odstavek). V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se prvi odstavek tega člena ne uporablja za izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6. tega zakona, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka. Oddelek 5.6. ZFPPIPP se nanaša na posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Po 300. členu ZFPPIPP mora upnik, katerega terjatev je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, če ni v 301. ali 302. členu tega zakona drugače določeno (gre za situaciji, če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka že začel pravdni postopek oziroma če terjatev temelji na izvršilnem naslovu).

6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se je nad dolžnikom 29. 9. 2009 začel stečajni postopek, vendar pa je napačno ugotovilo, da v tem izvršilnem postopku izterjuje terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, prav tako pa je tudi napačno ugotovilo, da ne gre za primer iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Upnica je v izvršilnem predlogu navedla, da gre za pravdne stroške, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, ki zato štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika skladno z 2. točko tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP dovoljena. Iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pdp 588/2010 z dne 11. 3. 2011 (listina A 3), ki je skupaj s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 453/2011 z dne 26. 10. 2011 izvršilni naslov v predmetni zadevi, izhaja, da je stečajni upravitelj dolžnika oziroma tožene stranke v individualnem delovnem sporu v stečajnem postopku upničini v stečaj prijavljeni terjatvi v celoti ugovarjal, zaradi česar je vložila tožbo za ugotovitev obstoja prerekanih prednostnih terjatev v skupni višini 16.077,07 EUR. V pretežnem delu je v individualnem delovnem sporu sodišče tožbi ugodilo, toženi stranki pa je naložilo, naj tožnici (v tem izvršilnem postopku upnici) v roku petnajstih dni povrne stroške postopka v višini 1.202,16 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila. Gre torej za sodni postopek upnice, katere terjatev je bila s strani stečajnega upravitelja prerekana, zato višje sodišče ugotavlja, da gre za tožbo iz oddelka 5.6. ZFPPIPP. Posledično je treba uporabiti 2. točko drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da prepoved izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ne uporablja, saj gre za povrnitev stroškov postopka iz pravnomočne sodbe, izdane v postopku iz oddelka 5.6. tega zakona. Odločitev sodišča prve stopnje je tako napačna, pritožba pa utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnica je s pritožbo sicer uspela, vendar je višje sodišče kljub temu odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo sicer ustavilo brez predloga upnice in na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Višje sodišče je smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da stranka ne glede na izid nosi sama svoje stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Za takšno naključje je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke (glej N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, stran 42).