Jedro

Opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.

Izrek

Pritožba pooblaščencev oškodovank kot tožilk L.S.S. in mladoletne L.A.L.S., zastopane po L.S.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 15. 2. 2012 po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom I K 18591/2010 zavrglo obtožni predlog pooblaščencev oškodovank kot tožilk, po katerem bi naj obdolžena M.S.T. storila kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovank kot tožilk zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče ta sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeravno pritožniki izrecno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP – mimogrede brez konkretiziranega vpliva na dejansko in pravno pravilnost sklepa, je po pritožbeni obrazložitvi ugotoviti, da imajo v mislih pravzaprav bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka tega člena, ki ni podana.

5. Nasprotje med izrekom sklepa in njegovimi razlogi je namreč zgolj navidezno. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z razliko med znaki kaznivega dejanja in njegovo dokazanostjo kot je izpostavljena v pritožbeni obrazložitvi, vendar je po drugi strani iz razlogov napadenega sklepa jasno razvidno, da se sodišče prve stopnje z zadnjim ni ukvarjalo. Izhajajoč iz zakonskega dejanskega stanu očitanega kaznivega dejanja bi naj obdolžena le-to storila z obema izvršitvama. Pri tem izkrivljanje prava ni konkretizirano, kršitev zakona pa je konkretizirana točno tako kot ne more biti storjena.

6. Zavrnitev ali ugoditev predlogom strank so odločitve, do katerih so sodniki glede na ustavni položaj in dana zakonska pooblastila upravičeni. To je nenazadnje ves smisel sojenja, medtem ko je njegova pravilnost predmet nadaljnjih postopkov z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Z vidika zatrjevane kršitve zakona so izjema primeri, ko je katera izmed odločitev izdana brez kakršnekoli pravne podlage ali s podlago brez kakršnekoli povezave s predmetom obravnavanja. Ker je bila zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru, po pravilnih razlogih sodišča prve stopnje izdana na ustrezni (procesni in materialni) zakonski podlagi, ker je bila nedvomno v zvezi s predmetom obravnavanja, in ker je popolnoma jasno, da ugoditev takšnemu predlogu v nobenem izmed predpisov iz opisa dejanja ni zapovedana, se napadeni sklep izkaže za pravilnega in na drugi strani pritožbena prizadevanja za neuspešna (tretji odstavek 402. člena ZKP).