Jedro

V konkretnem primeru gre za splošni akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti odstranitve konkretnih objektov. Čeprav izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov in parc. št.) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi za odstranitev, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja tožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice. Do posega v to njihovo pravico in s tem do spremembe pravnega položaja tožnikov bo lahko prišlo šele v postopku razlastitve.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je izdala sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist na območju Občine Braslovče. Sklep je bil izdan na podlagi 151.c člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, (v nadaljevanju ZIUOPZP). V sklepu je med drugim določila, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna ter v javno korist odstranitev naslednjih objektov, in sicer ..., Občina Braslovče, št. stavbe 781, parc. št. 469/157 (del) k. o. ... (št. strokovnega mnenja ...), ... Občina Braslovče št. stavbe 946, parc. št. 469/187 (del), k. o. ... (št. strokovnega mnenja ...) in ... Občina Braslovče, št. stavbe: 832, parc. št. 469/165 (del), k. o. ... (št. strokovnega mnenja ...).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljevanju Služba) v skladu s 151.c členom ZIUOPZP z javnim naznanilom na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na krajevno običajen način razgrnila strokovna mnenja in osnutek sklepa vlade, ki se nanaša na objekte, opredeljene v 151.a členu ZIUOPZP. Sklep je bil pripravljen na podlagi strokovnih mnenj strokovnjakov geološke, hidrološke in gradbene stroke iz Državne tehnične pisarne.

3.V strokovnem mnenju se po pravilih stroke ugotovijo in izkažejo razlogi za nujno odstranitev v skladu s prvim odstavkom 151.a člena ZIUOPZP. S sklepom Vlade Republike Slovenije se v skladu s 151.c členom ZIUOPZP izkaže javna korist, s čimer se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna ter v javno korist. Sklep temelji na strokovnem mnenju, ki ga predhodno potrdi Svet Vlade za obnovo.

4.Iz sklepa nadalje izhaja, da je naravna nesreča, ki se je zgodila 4. avgusta 2023, na posameznih poplavljenih območjih pokazala na številna dodatna nevarna območja ob vodah, kjer so bile poplavne vode bistveno višje od predvidenih in tudi posledice precej hujše. Ta območja do sedaj niso bila zajeta v obstoječe karte poplavne ogroženosti, podrobne analize in nove karte v kratkem času objektivno ne morejo biti pripravljene zaradi zahtevnih postopkov priprave. Glede na dejstva in opozorila, da se tak dogodek v bližnji prihodnosti lahko še večkrat ponovi, bi bilo samo strogo upoštevanje teh kart nezadostno. Na podlagi pregleda evidentiranih objektov, predvidenih za odstranitev, in ocene, da so ob poplavah avgusta 2023 v teh objektih nastopile globine vode, večje od 0,70 metra, in hitrosti vode, večje od 2 m/s, ter ob dejstvu, da je voda s seboj nosila velike količine zemeljskega in drugega, zaradi erozije in plazov sproščenega materiala, se ocenjuje, da so v teh primerih izpolnjena merila razreda velike poplavne nevarnosti v skladu s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Ta ocena je podana na podlagi dejanskega stanja poplavne ogroženosti, kot je nastalo ob nastopu poplave 4. avgusta 2023, in ne na podlagi do zdaj modeliranih kart razredov poplavne nevarnosti na prizadetih območjih.

5.Iz sklepa še izhaja, da se je tako za naselje ... kot najustreznejša rešitev izkazala odstranitev objektov na območju naselja, ugotovitve pa temeljijo na strokovnih mnenjih, iz katerih izhaja, da so se izkazali razlogi za nujno odstranitev objektov na podlagi visoke poplavne nevarnosti in s tem ogroženosti življenja ali zdravja ljudi in na podlagi potrditve Sveta Vlade RS za obnovo z dne 19. 6. 2024. Glede na navedeno je odstranitev navedenih objektov zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna in v javno korist.

6.Tožniki uveljavljajo v tožbi nepravilno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kršitev materialnega prava ter procesne kršitve. Izpostavljajo, da je z izpodbijanim sklepom vlada tožnikom odredila odstranitev objektov zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi, kar naj bi bilo v javno korist, ta sklep naj bi temeljil na strokovnem mnenju, ki ga je izdala Državna tehnična pisarna in v katerem naj bi se po pravilih stroke ugotovili in izkazovali razlogi za nujno odstranitev skladno s prvim odstavkom 151.c člena ZIUOPZP, kar je potrdil Svet Vlade za obnovo.

7.Izhajajoč iz izpodbijanega sklepa naj bi bili obravnavani objekti delno porušeni oziroma poškodovani zaradi posledic poplavnega vala ter naj bi šlo za znatne poškodbe, katerih obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna. Tožniki navajajo, da gre za akt, ki je izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja, med drugim tudi razmerja tožnikov, saj vsebujejo konkretizacije tako v naslovu tožnikov kot številki stavbe in nazadnje v parcelni številki, kar je mogoče preprosto preveriti z vpogledom v javne knjige in gre s tem za konkretno določenega tožnika. Sklep vsakemu od tožnikov ustvarja konkretno obveznost odstranitve njegovega konkretnega določenega objekta in konkretno določenega doma na točno določenem naslovu, ki učinkuje neposredno na podlagi izpodbijanega sklepa in pomeni neposreden poseg v njegov pravni položaj in ustavno varovano pravico do doma.

8.Izpodbijan sklep ima definirane naslovnike in učinkuje samostojno, kar pomeni, da ni predvidena izdaja drugih konkretnih in posamičnih aktov, zato je šteti, da je tak sklep konkreten akt, izdan v obliki predpisa. Navedeno potrjuje tudi to, da ima ta akt obrazložitev oziroma utemeljitev, kar evidentno kaže na dejstvo, da gre za individualni konkretni upravni akt. Navedeno pomeni, da je tudi izpodbijan akt podvržen presoji njegove zakonitosti, tako procesnem kot materialnem pogledu.

9.Tožniki navajajo, da je toženka 1. 7. 2024 tožnikom posredovala osnutek prvega sklepa vlade v opredelitev, zoper katerega so vsak zase tožniki vložili pripombe, ki pa jih toženka ni prepoznala in so bile zato zavrnjene. Toženka je za vse tožnike odgovorila, da je sklep pripravljen na podlagi strokovnega mnenja, ki so ga pripravili strokovnjaki geološke in gradbene stroke, Državne tehnične pisarne in Direkcije Republike Slovenije za vode (v nadaljevanju DRSV) in da je strokovno mnenje pred pripravo osnutka sklepa vlade potrdil tudi Svet Vlade za obnovo. Menijo, da vsa strokovna mnenja, ki se nanašajo na objekte tožnikov, in vsebujejo enako besedilo, iz katerega med drugim smiselno izhaja, da se objekt nahaja na desnem bregu Savinje v naselju ... in je za to območje DRSV na podlagi študij več variant podala utemeljitev mnenja, da bi bila najprimernejša rešitev odstranitev objektov s tega področja in da je območje teh sicer tehnično možno varovati na poplavno nevarnost Q100 z dodatkom vpliva vremenskih sprememb, vendar bi ob nevarnosti takega dogodka bilo naselje obdano s poplavnimi vodami in evakuacija naj ne bi bila možna. Strokovno mnenje dodaja še, da bi pri podobnem dogodku, kot je bil 4. 8. 2023, prihajalo tudi do prelitja nasipov, zaradi česar bi bila ob nevarnosti večjih poplav potrebna vsakokratna preventivna evakuacija ljudi, kar bi prihajalo prepogosto, kar za normalno življenje prebivalcev ni sprejemljivo.

10.Tožniki se sklicujejo na 151.a člen ZIUOPZP in izpostavljajo, da je potrebno za vsak objekt posebej ugotoviti in določiti parametre, ki prihajajo iz navedene določbe ZIUOPZP. Izpodbijani sklep zgolj povzema zakonsko besedilo, ki pa ga ne aplicira na konkretnem dejanskem stanju. Zato izpodbijani sklep in strokovno mnenje, na katerem temelji ta sklep, izkazujeta visoko mero pavšalnosti in nestrokovnosti. Sama navedba, da naj bi bila potrebna nujna odstranitev objektov iz točke A na nepremičninah iz točke B tega mnenja, brez utemeljitve v strokovnem mnenju, je prazna, brez vsebine, zato ne more biti upoštevna, niti se je ne da vsebinsko preizkusiti, zaradi česar je podana absolutna kršitev postopka.

11.Opozarjajo, da je od poplav 4. 8. 2023 minilo že več kot leto dni, v tem času se je zgodilo eno hujše deževje 27. 10. 2023, pa tedaj evakuacija sploh ni bila izvedena, niti ni nihče predvidel, da bi se tovrstne evakuacije sploh izvajale, še več, zaradi tedaj že izvedenega očiščenja reke Savinje in Pake, ni bilo nikakršne nevarnosti poplav. Ob tem izpostavljajo, da so se v preteklosti izdelovale študije glede pojavnosti 100 letnih in 500 letnih voda, prav tako so bila izdelana strokovna mnenja za potrebe pridobitve gradbenih dovoljenj, pa nobeno strokovno mnenje ne izpostavlja take ogroženosti, da se gradbeno dovoljenje ne bi pridobilo, niti da je na tem območju potrebna nujna in takojšnja evakuacija ljudi. Menijo, da je posledica katastrofe človeški faktor, to je neočiščenja strug reke Pake in Savinje. Sklicujejo se na Zakon o vodah ter pojasnjujejo, da iz dosedanjega gradiva lastniki niso razbrali, da bi se sploh ugotavljalo, še celo iz strokovnega mnenja izhaja, da se objekti nahajajo na območju "preostale poplavne nevarnosti". Iz integralne karte razredov poplavne nevarnosti pa to pomeni, da poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov. Konkretno iz prejete dokumentacije ni razvidno katera poplavna nevarnost izhaja za območje desnega brega Savinje, ali gre za preostalo po poplavno nevarnost, kot izhaja iz strokovnega mnenja, ali pa za visoko poplavno nevarnost posledic, za katere je potrebna odstranitev objektov, kot izhaja iz predloga sklepa.

12.Izpostavljajo nejasnost med predlogom odločitve in njegovo vsebino do te mere, da stališča strokovno sploh ni mogoče preveriti, prav tako izpostavljajo, da lastniki danes živijo v svojih objektih, v svojih domovih, svoje objekte pa so po katastrofi 4. 8. 2023 očistili in nadomestili uničene premičnine in danes živijo v naselju ... enako kot prej. Če bi bili objekti tako poškodovani ali celo uničeni, bi se lastniki zanesljivo in razumljivo zagotovo morali iz teh objektov takoj izseliti, do česar pa konkretno ni prišlo. Menijo, da je sklep izdan v nasprotju s 151.a členom ZIUOPZP. Lastniki menijo, da če bi se v obdobju 30 in več let izvajala vzdrževalna dela reke Savinje in Pake, po prepričanju lastnikov do take katastrofe ne bi prišlo, karte poplavne nevarnosti pa bi bile dokaj natančen pokazatelj stanja voda. Končno tudi izpostavljajo, da iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal DRSV za območje desnega brega Savinje v naselju ..., izhaja, da je bilo izdelanih več variant in da je to mnenje sestavni del strokovnega poročila. Lastniki ugotavljajo, da je priloga strokovnemu mnenju zgolj dopis DRSV, opr. št. 45500-25/2022-218 z dne 14. 6. 2024, iz katerega vsebine izhaja, da gre za dodatno mnenje za naselje ... v občini Braslovče in v nadaljevanju v alinejah navedeni ukrepi za tri variante. Iz navedenega izhaja, da strokovno mnenje ne vsebuje vseh potrebnih dokumentov, ki jih bi bilo mogoče preveriti in preizkusiti v segmentu njihove objektivne strokovne utemeljitve, da je potrebno objekte odstraniti. Strokovno mnenje, ki je podlaga predlogu sklepa, je tako pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti.

13.Navajajo še, da je izpodbijana odločitev kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do doma. Toženki očitajo samovoljo pri odločanju ter dodajajo, da odločitev toženke ni utemeljena s pravnimi argumenti, saj te sploh v izpodbijanem sklepu ni, predlagajo odpravo sklepa in priglašajo stroške postopka.

14.Toženka po državnem odvetništvu v odgovoru na tožbo meni, da gre v konkretnem primeru za predpis, zato ni potrebno, da se vroča, in da gre za splošni pravni akt. Na podlagi izdanega sklepa se lahko v skladu s 1. točko prvega odstavka 157.c člena ZIUOPZP, sklene kupoprodajna pogodba med lastnikom nepremičnine in objektom, ki je določen v sklepu vlade, in Republiko Slovenijo. Če do odkupa nepremičnine z objektom, določenim v sklepu vlade, ne pride, se lahko v skladu z 21. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (v nadaljevanju ZORZFS) za uresničitev namena in 151.a člena ZIUOPZP, lastninska ali druge stvarne pravice na nepremičninah odvzamejo na način in po postopku, določenim z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice. Meni, da z izpodbijanim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravnih koristi tožnikov in ni bilo poseženo v pravni položaj tožnikov. Zato naveden sklep ne predstavlja posamičnega akta, saj sklep le ugotavlja, da je odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Predlaga zavržbo tožbe, prav tako zavržbo tožbe glede preostalih 47 objektov, ker tožniki niso izkazali pravnega interesa še za preostale objekte, ki so navedeni v sklepu, razen za svoje. Toženka v nadaljevanju še pojasnjuje strokovne razloge za takšno odločitev ter postopek sprejema strokovnih ocen in predlaga, da se tožba tožnikov kot neutemeljene zavrne.

K I. točki izreka

15.Tožba ni dovoljena.

16.Pri predhodnem preizkusu tožbe mora sodišče preveriti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Nanje mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

17.Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu s tožbo izpodbijajo le dokončni upravni akti, ki posegajo v tožnikov pravni položaj, drugi akti pa samo, če tako določa zakon. Pogoj torej je, da je z upravnim aktom vsebinsko odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na način, da se učinki odločitve kažejo kot sprememba strankinega pravnega položaja. Ta se z odločitvijo v pravnem pogledu bodisi izboljša (s tem, ko se pravica prizna) bodisi poslabša (z zavrnitvijo pravice ali z naložitvijo obveznosti). To pomeni, da vpliv odločitve samo v dejanskem pogledu ne zadostuje.¹ Zakonski pogoj, da določba predpisa ureja posamična razmerja, pomeni, da mora imeti naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, torej da gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta. Izpodbija se lahko le tista upravna odločba, ki vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Od upravnih aktov, ki pomenijo procesno odločitev, so predmet presoje le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1 odloča sodišče (tudi) o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.

18.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je izdan na podlagi 151.c člena ZIUOPZP. Ta določa, da se nepremičnine z objekti za odstranitev iz 151.a člena tega zakona določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Sklep temelji na strokovnem mnenju iz prejšnjega člena, ki ga predhodno potrdi Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo. Predlagatelj sklepa za vlado je vladna služba za obnovo. Pred sprejetjem se predlog sklepa javno razgrne za najmanj 15 dni. O kraju in času javne razgrnitve se javnost obvesti z javnim naznanilom na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na krajevno običajen način. V okviru javne razgrnitve ima javnost možnost dajati pripombe in predloge, o katerih mora predlagatelj sklepa zavzeti stališče, nato pa o tem obvestiti dajalca pripomb in predlogov.

19.151.č člen ZIUOPZP nadalje določa, da država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, razen če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev zahteva odškodnino. Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev sam predlaga nadomestno nepremičnino, to nepremičnino država odkupi in prenese na tega lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, in lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev pristane na tako nadomestilo, država temu lastniku plača razliko v vrednosti med nepremičninama v denarju. Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine z objektom za odstranitev višja od vrednosti ocenjene nepremičnine z objektom za odstranitev, država nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev plača razliko v vrednosti med nepremičninama.

20.Omeniti velja še 21. člen ZORZFS, ki govori o javni koristi in razlastitvenem namenu za objekte za odstranitev. In sicer določa, da se za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače. Določa še, da ne glede na 204. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) se za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP šteje, da je javna korist za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, izkazana s sklepom vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP. 22. člen tega zakona nadalje predvideva nujne razlastitvene postopke za objekte za odstranitev.

21.Z izpodbijanim sklepom je vlada določila objekte, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist na območju Občine Braslovče. V sklepu je med drugim določila, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna ter v javno korist odstranitev objektov tožnikov, in sicer z navedenim naslovom in parc. št. Glede na navedeno in citirane določbe 151.č člena ZIUOPZP in 22. člena ZORZFS je jasno, da po izdaji sklepa, kot je izpodbijani, lahko razlastitveni upravičenec šele začne postopek na podlagi 202. člena ZUreP-3, ki določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (v nadaljevanju razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas in tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Šele v postopku razlastitve bo tako lahko prišlo do posega v pravni položaj tožnikov in njihova lastninska upravičenja z vidika pravice do uporabe, uživanja in razpolaganj. V tem postopku pa bodo tožniki lahko uveljavljali tudi ugovore glede izkazane javne koristi ter ugovore zakonitosti sklepa, ustreznosti strokovnih mnenj, s katerim je bila javna korist ugotovljena ter v nadaljevanju po potrebi uveljavljali sodno varstvo v upravnem sporu.

22.V konkretnem primeru gre namreč za splošni akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti odstranitve konkretnih objektov. Čeprav izpodbijani sklep v I. točki konkretno (z navedbo naslovov in parc. št.) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi za odstranitev, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja tožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice. Do posega v to njihovo pravico in s tem do spremembe pravnega položaja tožnikov bo lahko prišlo šele v postopku razlastitve. Glede na vse navedeno je potrebno zavrniti navedbe tožnikov, da izpodbijan sklep definira naslovnike in učinkuje samostojno in da ni predvidena izdaja drugih konkretnih in posamičnih aktov ter da je tak sklep konkreten akt, izdan v obliki predpisa.

23.Tudi kolikor tožniki trdijo, da je izpodbijani sklep nezakonit in neustaven (ker je brez ustrezne obrazložitve in ga ni mogoče preizkusiti, pa tudi ne učinkovito izpodbijati s pravnimi sredstvi; ker je v vsebini pomanjkljiv...), s tem ne morejo uspeti, kajti tožbe, ki ni dopustna ter jo je po določbah 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 treba zavreči, kot to velja za predmetno, sodišče ne more vsebinsko reševati ter presojati zakonitosti in ustavnosti izpodbijanega akta.

24.Ker izpodbijani sklep, ne glede na to, da gre za javnopravni, enostranski oblastveni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in ki se nanaša na konkretne nepremičnine, torej ni posamični upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka

25.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022 in I Up 85/2022 z dne 24. 5. 2023.

2151.a člen ZIUOPZP določa: (1) Zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije, zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov in s tem povezano visoko nevarnostjo porušitve ali znatnega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, se takšni objekti nujno odstranijo. (2) Za visoko ogroženost objekta iz prejšnjega odstavka se šteje, da: - se objekt nahaja v razredu velike poplavne ali plazovite nevarnosti, v skladu z zakonom, ki ureja vode, in - so ogrožena življenja ali zdravje ljudi. (3) Znatno poškodovani objekti iz prvega odstavka tega člena so objekti, katerih obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna.

322. člen ZORZFS določa, da ne glede na 215. člen ZUreP-3 se razlastitveni postopki za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev po sklepu vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP, štejejo za nujne postopke, pritožba zoper odločbo o razlastitvi ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu. Država mora pri notarju položiti znesek v višini odškodnine za nepremičnino, kot izhaja iz ocenjevanja vrednosti nepremičnin in nadomestil za škodo, in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim razlastitvenim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine. V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.

4V tem smislu tudi Vrhovno sodišče v sklepih I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022, I Up 85/2022 z dne 24. 5. 2023 in I Up 257/2021 z dne 1. 6. 2021 ter sodbi X Ips 57/2021 z dne 8. 12. 2021 in I Up 84/2024 z dne 22. 4. 2024

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-4

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (2023) - ZIUOPZP - člen 151c, 151č

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (2023) - ZORZFS - člen 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.