Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.

Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, oziroma zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se je nad tožečo stranko dne 16. 1. 2024 začel stečajni postopek (St 000/2023). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče o pritožbi ne bi odločilo (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP).

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (tretji, četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, razen premoženja, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji, in podatki o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve (7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka na vseh treh odprtih transakcijskih računih izkazuje pomanjkanje sredstev. Tožeča stranka je na dan 31. 12. 2022 v bilanci stanja izkazovala za 14.094,06 EUR denarnih sredstev in za 457.425,39 EUR zalog, tožeča stranka pa v svojem predlogu ni navedla, zakaj teh sredstev ne more (takoj) porabiti oziroma unovčiti za plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno poslovanje. V poslovnem letu 2022 je imela za 506.810,07 EUR bilančnega dobička in za 80.291,51 EUR čistega dobička. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bile podane kakršnekoli okoliščine za ugoditev njenemu predlogu za taksno oprostitev. Ugotovljeno dejansko stanje namreč kaže na dobro finančno stanje tožeče stranke, tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj sodne takse ne more takoj zagotoviti v celoti oziroma na kakšen način bi bila s plačilom ogrožena njena dejavnost. Sodišče prve stopnje je zato odločilo, da tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse kot neutemeljen zavrne. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa tožeča stranka, ki v bilanci stanja na dan 31. 12. 2022 izkazuje za 14.094,06 EUR denarnih sredstev in za 457.425,39 EUR zalog, kar znatno presega znesek odmerjene sodne takse (5.865,00 EUR), ni storila. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč ni navedla, zakaj teh sredstev ne more (takoj) porabiti oziroma unovčiti za plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno poslovanje. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse in o zavrnitvi podrednih predlogov za odlog plačila in obročno plačilo sodne takse pravilna.

8. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ni uporabilo določbe 108. člena ZPP oziroma jo je uporabilo nepravilno, ker tožeče stranke ni pozvalo na dopolnitev predloga. Tožeča stranka meni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev predloga in predložitev aktualnih podatkov, kot npr. podatkov o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih ter podatke o stvareh v lasti tožeče stranke, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

9. Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav (razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke), sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu. Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke štelo kot nepopolno vlogo, je zmotna. Navedba sodišča prve stopnje, da so bile navedbe tožeče stranke povsem pomanjkljive, namreč ne pomeni, da je bil predlog formalno pomanjkljiv, kar je stvar procesnega prava, ampak pomeni, da je bil predlog vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, kar je stvar materialnega prava in lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti predloga. V primeru vsebinske pomanjkljivosti strankinih navedb 285. člen ZPP za sodišče sicer določa obveznost materialnega procesnega vodstva, vendar pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.1 Obveznosti sodišča prve stopnje, da tožečo stranko pozove na odpravo vsebinske pomanjkljivosti predloga za taksno oprostitev, ni ustvarila niti navedba tožeče stranke v predlogu za taksno oprostitev, da bo na poziv sodišča, v kolikor bo to potrebno, predložila ustrezne manjkajoče listine. Prav tako za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno, kako je sodišče prve stopnje postopalo v drugi pravdni zadevi tožeče stranke. Pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo na dopolnitev predloga, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

10. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej npr. sklepe VSL I Cpg 652/2012 z dne 14. 6. 2012, I Cpg 826/2016 z dne 4. 8. 2016 in I Cpg 513/2021 z dne 25. 10. 2021.