P-6/02

20. 6. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Škofji Loki, na seji dne 20. junija 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 31 in 32, vpisanih ob podržavljenju kot zemljiškoknjižno telo I. v zemljiškoknjižnem vložku št. 234 k.o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Škofja Loka.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.A. A. je vložila zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota Škofja Loka se je s sklepom št. DEN-351-558- 482/93-4/RŽ z dne 7. 7. 1995 izrekla za nepristojno za odločanje o zahtevi glede nepremičnin parc. št. 31 in 32, k.o. Ž. Z. in v tem delu zadevo odstopila sodišču. Navedene nepremičnine (zemljišča in objekti na zemljiščih) naj bi prešle v državno oziroma družbeno lastnino na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene dne 27. 12. 1963.

2.Okrajno sodišče v Škofji Loki v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da so bila zemljišča nacionalizirana z odločbo upravnega organa. Zato naj bi bil na podlagi 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) za odločanje o denacionalizaciji navedenih zemljišč pristojen upravni organ in ne sodišče.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Iz kopije zemljiškoknjižnega vložka št. 234 k.o. Ž. Z. je razvidno, da je bil zemljiškoknjižni vložek razdeljen na zk. telo I, ki sta ga tvorili parc. št. 32 stavbišče brez stavbe in parc. št. 31 vrt in zk. telo II, ki sta ga tvorili hiša, stoječa na parc. št. 32 (brez zemljišča), in travnik parc. št. 678. Na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka št. 04- 3067/5-59 z dne 17. 8. 1959 je bila pri zk. telesu vknjižena družbena lastnina pri zk. telesu II pa je bilo zaznamovano, da hiša na parc. št. 32 in parc. št. 678 nista bili nacionalizirani. Tej vknjižbi je na podlagi kupne pogodbe z dne 27. 12. 1963 sledila vknjižba družbene lastnine še na hiši na parc. št. 32.

5.Kljub temu, da v spisu Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. N 9/2002 ni odločbe o nacionalizaciji, je iz prej navedenega razvidno, da sta bili zemljišči parc. št. 31 in 32 predmet nacionalizacije in to še pred sklenitvijo omenjene kupoprodajne pogodbe. Navedena kupna pogodba je nadomeščala razlastitev, vendar glede navedenih zemljišč ni mogla pomeniti podržavljenja, ker sta bili zemljišči že pred tem podržavljeni z nacionalizacijo. Pogodba se je torej lahko glede teh dveh nepremičnin nanašala le na prenos pravice uporabe in s tem na odvzem nacionaliziranih zemljišč iz posesti imetnice pravice uporabe.

6.Podlaga za izdajo odločb o nacionalizaciji zemljišč je bil Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ), ki ga v svoji zahtevi za denacionalizacijo kot temelj podržavljenja navaja tudi vlagateljica. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Člen 38 ZNNZGZ je namreč določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Lastnik zgradbe, ki je stala na nacionalizirani gradbeni parceli, pa je imel na podlagi 37. člena ZNNZGZ pravico do brezplačnega uživanja zemljišča vse dotlej, dokler je na tem zemljišču stala zgradba. Tudi kasnejši zakoni so bili lahko podlaga za odvzem stavbnih zemljišč, tj. za odvzem pravice uporabe na stavbnih zemljiščih.

7.V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. V obravnavanem primeru je bilo za določitev pristojnosti treba odgovoriti na vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja sta bili podržavljeni zemljišči parc. št. 31 in 32, vpisani pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 234 k.o. Ž. Z.: na podlagi ZNNZGZ ali na podlagi kupne pogodbe z dne 27. 12. 1963.

8.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve navedene odločbe).

9.Iz navedenega je razvidno, da sta bili zemljišči parc. št. 31 in 32 podržavljeni z nacionalizacijo na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji navedenih zemljišč pristojna Upravna enota Škofja Loka.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić