Jedro

Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v členu 452, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

Glede na zgoraj citirana procesna določila je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov dokaz, ki ga je predložil na glavni obravnavi, predložen CD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je glede odločitev v točkah II., III. in IV. izreka.

II. Tožena stranka mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo odločilo, da se postopek ustavi za znesek 41,10 EUR (točka I. izreka) in razsodilo: - da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati znesek 295,95 EUR in zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2022 do plačila (točka II. izreka), - da je toženec dolžan v roku 8 dni od vročitve sodbe povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 561,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki, do plačila (točka III. izreka), - da se vsa plačila izvedejo na TRR pooblaščenca tožnica - Odvetniške družbe A. A. in odvetniki o.p., d.o.o., ...cesta 11, ..., številka TRR SI ..., odprt pri banki AA d.d. (točka IV. izreka) in - da se v presežku tožbeni zahtevek zavrne (točka V. izreka).

2. Toženec s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve pod točko II. izreka in posledično smiselno tudi glede odločitev pod točko III. in IV. izreka. V pritožbi ne konkretizira pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ne podaja konkretnega pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da odloki in elaborati, ki jih je predložil tožnik, niso veljavni, zato tožba nima zakonske podlage. Sodišče prve stopnje je v sodbi navedlo, da omenjeni odloki ne veljajo več, vendar je vseeno razsodilo v prid tožnika. V nadaljevanju pritožbenih navedb je toženec povzel lastne trditve iz odgovora na dopolnjeno tožbo in razloge sodišča prve stopnje iz 24. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Navajal je še, da je vse navedel točno tam, kjer je zahtevano, sodišče pa ni upoštevalo dokaza - CD, zato zahteva, da se CD uporabi kot dokaz, iz le-tega je razvidno, kako je zgrajena infrastruktura za priklop na kanalizacijo na njegovem zemljišču, ki je neprimerna za priklop, to je tehnično neizvedljivo, s tem je seznanjen direktor tožnika in je temu pritrdil. Sodišče ga na obravnavi ni hotelo zaslišati, ni pa imel pripomb na toženčevo izpovedbo, to šteje kot pritrdilno. Navedel je vsebino četrtega odstavka 24. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice in da uporablja greznico, oziroma greznično blato za kmetijske namene, to je po njegovih pritožbenih trditvah ugotovil tudi inšpektor na obisku 1. 9. 2017. Sodišče je navedlo, da tožnik ravna po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju Odlok o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 46/2018), tega pa ni predložil tožnik kot dokaz. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik na podlagi Odloka o odvajanju komunalne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 46/2014), tožencu za storitev izstavil račune, katerih del je ostal neporavnan od 15. 2. 2020 dalje v skupni višini 295,95 EUR, ni pa navedlo razlogov, ki jih je toženec podal na ustni obravnavi, podkrepljeni z dokazi o tem, zakaj jih ne želi plačati. Toženec z ničemer ne zavaja sodišča, želi razrešiti problem. Gre za kršenje človekovih pravic, pritožil se bo tudi na višje inštitucije, če bo potrebno, ker ugotavlja pristranskost sodišča, nepravičnost sojenja zaradi neveljavnih zakonskih določb in neupoštevanja najavljenih dokazov, priglaša pa tudi stroške.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, ker je predmet zahtevka denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje le, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (prvi in drugi odstavek 458. člena ZPP).

V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo 8 dni, vsaka stranka lahko vloži le eno pripravljalno vlogo, tožeča stranka lahko v 8 dneh od prejema odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v 8 dneh od prejema pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v členu 452, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

Glede na zgoraj citirana procesna določila je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov dokaz, ki ga je predložil na glavni obravnavi, predložen CD.

6. Pritožba ne uveljavlja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje ugotovitve: - da je tožnik izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe na območju Občine Slovenske Konjice in izvaja dejavnost zbiranja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 46/2018) in dejavnost odvajanja in čiščenja odpadne vode na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 46/2014), - da je tožnik tožencu izstavil račune za opravljene storitve, katerih datumi zapadlosti in neplačani delni zneski so navedeni v točki 25 obrazložitve izpodbijane sodbe, - da je toženec navedene račune delno plačal, delno pa jih je zavrnil z navedbami, da določene storitve v zvezi s komunalnimi odpadki in komunalnimi odpadnimi vodami niso bile opravljene, oziroma jih toženec ne koristi, - da ima toženec na območju Občine Slovenske Konjice stanovanjsko hišo, v kateri prebiva in ni sporen obstoj odjemnega mesta za stanovanjsko hišo 6130795, - da je uporaba tožnikovih storitev za toženca po Odloku o komunalnih odpadkih obvezna, toženec je obvezen uporabnik storitev javne službe in ne more izbirati ali bo tožnikovo storitev uporabljal ali ne in tudi ne more zavračati izdanih računov za primer, če storitev zavrača, zabojniki za mešane komunalne odpadke so bili razdeljeni vsem uporabnikom in tudi tožencu, - da je tožnik izvajalec javne gospodarske službe po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, - da toženec nasprotuje tudi plačilu storitev v zvezi s komunalnimi odpadnimi vodami, - da ni prerekana tožnikova trditev, da je z dopisom z dne 16. 3. 2013 obvestil toženca o obveznosti priključitve na javno kanalizacijo, - da toženec ni prerekal tožnikove trditve, da se zaračunane storitve nanašajo na odjemno mesto hiša, - da tožnik za kmetijsko dejavnost toženca, to je za odjemno mesto hlev, tožencu ne zaračunava stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, - da iz predloženih dokazil o delnih plačilih izhaja, da se upoštevaje ta dokazila vtoževani zneski ujemajo z navedenimi računi.

8. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo: - da je na podlagi 13. in 14. člena Odloka o komunalnih odpadkih uporaba tožnikovih storitev obvezna za vse uporabnike storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, uporabnik storitev je vsako gospodinjstvo in je uporaba storitev za toženca obvezna, - da je toženec na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode zavezan za plačilo storitev javne službe odvajanja komunalne in padavinske vode za odjemno mesto hiša, ni pa na podlagi drugega odstavka 38. člena tega Odloka dolžan plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode za odjemno mesto hlev, ker toženec opravlja kmetijsko dejavnost in te storitve mu tožnik ne zaračunava, - da toženec ni konkretiziral prerekal vtoževanega zneska po višini, zato ga je dolžan plačati in na podlagi 378. člena Obligacijskega zakonika je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska od poteka 15 dni od dne 29. 6. 2020 vloženega predloga za izvršbo.

9. Materialno pravna podlaga tožbenemu zahtevku sta zgoraj navedena Odloka, ki sta veljavna predpisa v času nastanka tožnikove iztoževane terjatve na podlagi računov, ki so bili izdani v obdobju od 30. 11. 2019 do 31. 5. 2020. Upoštevan Odlok o komunalnih odpadkih je pričel veljati 21. 7. 2018, upoštevan Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode pa 8. 7. 2014. Pritožbeno sodišče dodaja, da sta oba Odloka še vedno veljavna predpisa.

Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravno relevantna dejstva ugotovilo na podlagi pravilne uporabe materialnega prava in je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijani sodbi.

10. Toženec v pritožbi prvič navaja: - da je tehnično neizvedljiv priklop njegove hiše na javno kanalizacijo, - da uporablja greznično blato za kmetijske namene.

Teh trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec sploh ni podan, za sodišče prve stopnje pa bi bila upoštevne le, če bi jih podal najkasneje v svoji pisni vlogi z dne 2. 12. 2020, s katero je odgovoril na dopolnjeno tožnikovo tožbo, glede na zgoraj citirane določbe 452. in 453. člena ZPP.

Te trditve so torej prepozne in jih tudi pritožbeno sodišče ni obravnavalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Toženec v pritožbi konkretizirano ne izpodbija višine tožniku prisojenega zneska glavnice, ne izpodbija odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti od glavnice in tudi ne odločitve o stroških postopka.

12. Sodišče prve stopnje je v točkah 29, 30 in 32 obrazložitve izpodbijane sodbe izčrpno obrazložilo odločitev v izpodbijani točki II. izreka, v točki 34 obrazložitve pa odločitev o stroških postopka.

Pritožbeno sodišče je presodilo, da sodba sodišča prve stopnje tudi v teh delih ni obremenjena z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje pa je tudi določbo 378. člena Obligacijskega zakonika uporabilo pravilno.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (354. člen ZPP).

14. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške, ki so mu nastali z vloženo pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).