Jedro

Sodišče prve stopnje je vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, na podlagi izvedenih dokazov nepravilno pravilne dokazne zaključke in jih prepričljivo obrazložilo.

Izrek

Pritožba obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Trebnjem je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja krive ovadbe po I. odst. 288. čl. Kazenskega zakonika ter mu po istem zakonskem določilu izreklo kazen sedmih mesecev zapora. Na podlagi I. odst. 48. čl. Kazenskega zakonika ob uporabi določb o steku je obdolžencu, upoštevaje enotno kazen sedmih let in šestih mesecev zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 514/95 z dne 7.3.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kp 501/96 z dne 11.6.1996, izreklo enotno kazen osem let zapora, v katero je vštelo čas, prebit v priporu in čas že prestane kazni. Na podlagi določila IV. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, na podlagi izvedenih dokazov napravilo tudi pravilne dokazne zaključke in jih prepričljivo obrazložilo. Pri presoji, ali je obdolženec storil kaznivo dejanje krive ovadbe, se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na izpovedbo priče V. P., ter jo pravilno ocenilo kot verodostojno. Pritožnik v pritožbi ponovno ponavlja svoj zagovor, da kaznivega dejanja ni storil. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrnilo njegov zagovor ter ga ocenilo kot nezanesljivega, ko je ugotovilo tudi bistvene razlike v njegovih navedbah na glavni obravnavi ter v njegovih navedbah, ko je podajal ustno kazensko ovadbo, ki je predmet tega postopka. Sodišče prve stopnje je lahko na podlagi izvedenih dokazov, izpovedbe priče V. P., utemeljeno zaključilo, da je obdolženi podal krivo kazensko ovadbo.

Pravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je izpovedba priče D. S., ki naj bi potrdil obdolženčev zagovor, nezanesljiva.

Pritožnikove navedbe, da je V. P. sama priznala, da ji je izročil 15.000 DEM in zlato verižico, pa v podatkih v spisu sploh nimajo opore, saj oškodovanka ves čas zatrjuje, da od obdolženca ni prejela denarja in da ji tudi ni izročil zlate verižice, ampak da je bilo ravno obratno, da je ona njemu dajala denar. Takšno izpovedbo priče pa je sodišče, kot je bilo že povedano, utemeljeno sprejelo.

Neutemeljene so tudi pritožnikove navedbe, da sodišče ni hotelo zaslišati priče J. S., saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7.4.1999 izhaja, da obdolženec ni vztrajal pri tem, da se ta priča zasliši, ker je želel, da se zadeva čimprej zaključi. Tako po oceni sodišča druge stopnje navedbe obdolženca v pritožbi dokazne ocene in zaključkov sodišča prve stopnje o njegovi krivdi ne morejo omajati.

Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. čl. Zakona o kazenskem postopku), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo tudi v tem delu. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo in upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek zaporne kazni, pri čemer je dalo primeren poudarek obdolženčevi dosedanji večkratni kaznovanosti in okoliščinam dejanja, ter izreklo tudi primerno in pravično enotno kazen.

Razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sodbo, niso podani. Sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je obdolženca na podlagi IV. odst. 95. čl. v zvezi s I. odst. 98. čl. Zakona o kazenskem postopku oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, saj obdolženi nima premoženja, nahaja pa se na prestajanju daljše zaporne kazni.