Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ključni razlog za pridržanje tožnika na prostore Centra za tujce niso le njegova pretekla nasilna dejanja, temveč so to predvsem njegove psihične težave in zloraba alkohola, zaradi katere se njegove psihične težave stopnjujejo.
Tožba se zavrne.
_O izpodbijanem sklepu_
1. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku, ki trdi, da je A. A. roj. ..., državljan Republike Kosova (v nadaljevanju Kosovo), omejila gibanje po četrti alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Pridržala ga je na prostore Centra za tujce od 13. 4. 2022 od 15.14 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 15. 7. 2022 do 15. 14, z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).
2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik nameščen v izpostavi Azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani in je 19. 1. 2022 vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Varnostna služba Azilnega doma (na naslovu Cesta v Gorice 15, Ljubljana Vič) je toženko 21. 1. 2022 obvestila, da tožnik krši Uredbo o hišnem redu Azilnega doma (v nadaljevanju Hišni red). Dne 20. 1. 2022 naj bi ob 23.35 uri neupravičeno vstopil na njihovo varovano območje. Pristojna oseba ga je večkrat pozvala naj to območje zapusti, vendar tega ni upošteval, zato ga je varnostna služba s silo odstranila z varovanega območja in poklicala 113. Iste noči se je tožnik ob 01.00 uri še vedno sprehajal okrog varovanega območja, zato je varnostna služba poklicala policijo, ki mu je izdala plačilni nalog. Ob 02.25 uri je bil tožnik še vedno na zunanji strani ograje Azilnega doma, pričel je tolči po ograji, uničil domofon, odlomil izhodno dvižno rampo in z njo tolkel po ograji. S strani varnostne službe je bil opozorjen naj s tem preneha. Ker navodil ni upošteval, je varnostna služba Azilnega doma ponovno poklicala policijo, ki ga je odpeljala na pridržanje.
3. Na razgovoru 22. 1. 2022 je bil tožnik seznanjen, da je v noči z 20. 1. na 21. 1. storil težjo kršitev pravil bivanja v azilnem domu po 82.a členu ZMZ-11. Dejanj ni zanikal. Povedal je, da je spil preveč alkohola in da je želel prijatelju v sprejemne prostore Azilnega doma odnesti cigarete. To mu je obljubil, on pa svoje besede nikoli ne prelomi. Varnostniku je želel le izročiti cigarete za prijatelja v sprejemnici. Varnostnik cigaret ni želel sprejeti in izročiti prijatelju, tožnika naj bi odrinil iz Azilnega doma. Tožnik je takrat ravnal napačno, težave je povzročal iz strahu, alkohol je popustil, zeblo ga je. Pojasnil je, da ga je bilo strah za življenje, ker ni vedel, kako bo v mrazu prišel nazaj v izpostavo Azilnega doma na Kotnikovi. Menil je, da je bolje biti aretiran, kot pa da zmrzne, zato je varnostniku dejal, naj pokliče policijo.
4. Dne 22. 1. 2022 je bil ustno za zapisnik seznanjen z možnostjo, da mu bo v primeru ponovne kršitve Hišnega reda omejeno gibanje na prostore Centra za tujce. S kršitvami je nadaljeval, zato je bil z njim opravljen razgovor o omejitvi gibanja. Pred tem je bil seznanjen, da iz uradnega zaznamka socialne službe v Azilnem domu izhaja, da je 2. 2. 2022 socialno delavko v pisarni sprva prosil za žepnino. Ko mu je pojasnila, da do žepnine še ni upravičen, je začel kričati nanjo, da želi denar. Dne 6. 2. 2022 je od socialne delavke ponovno zahteval žepnino (prim. uradni zaznamek socialne službe azilnega doma). Čeprav mu je pojasnila, zakaj mu žepnina ne pripada, ji je začel groziti, da jo bo prijavil na vse možne institucije in na sodišče. Od nje je zahteval Urbana kartico, čez približno 20 minut prišel nazaj in zahteval prevoz do zdravnika, saj naj bi bila Urbana kartica prazna. Tožnik je Hišni red Azilnega doma kršil tudi 9. 2. 2022, ko je skozi okno v petem nadstropju doma vrgel stol, razbil vrata omare in naredil luknjo v vratih. Posredovati je morala policija (prim. poročilo varnostne službe azilnega doma in uradni zaznamek socialne službe Azilnega doma z dne 9. 2. 2022). Dalje je v uradnem zaznamku medicinske sestre v azilnem domu z dne 5. 4. 2022 zabeleženo, da je tega dne tolkel po vratih ambulante in zahteval masažo, cigarete in denar. Deklici v azilnem domu naj bi grozil, da jo bo ubil. Vseh naštetih ravnanj na razgovoru ni komentiral in se glede njih ni izjavil. 5. Hišni red v 10. in 11. členu določa, da morajo imeti nastanjene osebe v azilnem domu spoštljiv odnos do pristojnih in drugih oseb, ter da je zaradi zagotavljanja varnosti in reda v prostorih azilnega doma prepovedano imeti žaljiv in nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Prepovedano je kršenje nočnega miru in počitka, neupoštevanje navodil in odredb pristojnih oseb ter namerno povzročanje materialne škode. Toženka je menila, da je ta pravila tožnik dobro poznal, saj mu jih je socialna služba na razgovorih večkrat ponovila. Seznanjen je bil tudi s tem, da mu bodo omejili gibanje, če bo s kršitvami nadaljeval. Tega opozorila ni upošteval in je tudi februarja večkrat kršil hišni red. Dne 13. 4. 2022 mu je bil zaradi ogrožanja osebne varnosti, premoženjske varnosti in pa drugih primerljivih razlogov ustno na zapisnik izrečen ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Ta ukrep mu je bil izrečen zato, ker je uničil premoženje Azilnega doma (domofon, dvižno rampo, vrata omare in vrata med predsobo in sobo), zaposlenim pa grozil na način, da se bojijo za svoje življenje. S svojim obnašanjem je vnesel nemir v življenje v Azilnem domu. Z opisanimi dejanji ni ogrozil le sebe, temveč tudi zaposlene in ostale stanovalce, še najbolj pa najmlajše (otroke). Grozil je celo deklici. Zaradi kršitev javnega reda in miru ga je večkrat obravnavala policija. Zato je omejitev gibanja zanj ustrezen in primeren ukrep.
6. Pred tem je toženka preverila, ali bi bilo mogoče tožniku učinkovito omejiti gibanje na območje Azilnega doma. Ugotovila je, da tak ukrep ne bi dosegel svojega namena. Ker je tožnik pravila Hišnega reda, javni red in mir kršil v prostorih Azilnega doma, te kršitve pa so se ponavljale, je utemeljeno pričakovati, da bo tožnik s kršitvami v prostorih Azilnega doma nadaljeval. Edini učinkovit ukrep, ki lahko prepreči ponovne kršitve, je pridržanje na prostore Centra za tujce. Le tako tožnik ne bo mogel več ogrožati sebe, drugih in povzročati materialne škode.
_Tožbene navedbe_
7. Tožnik v tožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja vse razloge iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da pogoji za omejitev gibanja niso podani, zato predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži, da nemudoma preneha izvajati ukrep omejitve gibanja na prostore Centra za tujce.
8. Po njegovem mnenju ima izpodbijani sklep izključno kaznovalni namen, brez upoštevanja kakršnihkoli možnosti alternativnih oblik pridržanja, ki jih sicer predvideva Recepcijska direktiva. Policija je ob kršitvah zaznala zakonske znake prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru ter kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (za ocenjeno škodo v višini 200 EUR), ki se preganja na predlog. Pridržanje se lahko izreče le, če je to glede na legitimni cilj pridržanja nujno, razumno in sorazmerno. V konkretnem primeru temu ni bilo tako, zato bi se mu lahko gibanje omejilo na prostore Azilnega doma, ki ima za izvajanje tovrstnih ukrepov zadostne kapacitete.
9. Dalje tožnik navaja, da uživa alkohol in opiše psihične težave, s katerimi se sooča. V Azilnem domu so te težave zaznali, toženka mu zanje ni ponudila nobene strokovne pomoči, temveč mu je omejila osebno svobodo. Predlaga, da sodišče pridobi izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki naj pomaga raztolmačiti pravno relevantna dejstva glede njegove procesne sposobnosti. Ugotovi naj tudi ali je nanj v času izvršitve dejanj vplivala duševna motnja, ki je povzročila njegovo neprištevnost oziroma zmanjšano prištevnost. Zaveda se, da je zaradi svojih stisk presegel mejo primernega vedenja, meni pa, da so se uslužbenci varnostne službe do njega vedli ponižujoče in neprimerno. On do njih nikoli ni imel žaljivega odnosa. Spoštuje njihovo delo in se jim opravičuje, sploh delavkam socialne službe. Zanika, da bi grozil otroku ali škodoval nastanjenim in zaposlenim v Azilnem domu ter obžaluje, če jih je kakorkoli motil. _Navedbe toženke_
10. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Navaja še, da je iz upravnega spisa razvidno, da je socialna služba Azilnega doma s tožnikom opravila več razgovorov zaradi njegovih kršitev Hišnega reda. To kaže na resno obravnavo tožnika, ki so mu bili omogočeni tedenski obiski psihiatra v Azilnem domu, ki ga je tožnik redno obiskoval. Tožnik je uničil premoženje Azilnega doma, grozil je njegovim stanovalcem in zaposlenim, celo otroku. Uživa alkohol, pri čemer ni znal pojasniti zakaj to počenja. Njegova pretekla ravnanja v januarju in februarju pomenijo resno grožnjo, ki opravičuje njegovo omejitev gibanja na prostore Centra za tujce. Ta ukrep je sorazmeren in nujen glede na tožnikova ravnanja. Predlaga, da se tožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
Dokazovanje
11. Sodišče je na glavni obravnavi izvedlo vse predlagane dokaze in sicer je prebralo in vpogledalo v listini, ki sta v sodnem spisu označeni kot prilogi od A2 do A3, v vse listine upravnega spisa, ki se nanašajo na upravno zadevo toženke št. 2142-43/2022/4 (UOIM1-04) in zaslišalo tožnika.
12. Zaradi tožbenih navedb v zvezi s pomanjkanjem pravdne sposobnosti tožnika smiselno tako v upravnem postopku kot upravnem sporu, je izvedlo tudi dokaz s s pridobitvijo izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrije. Tako upravni organ kot sodišče morata namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (tako 80. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 22. členom ZUS-1 in 49. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Ta dokaz je sodišče izvedlo tudi zaradi tožnikovih navedb o tem, da so mu psihične težave preprečile razumeti pomen njegovih dejanj, s katerimi je kršil Hišni red in javni red in mir ter da namestitev v Centru za tujce ni primerna, saj je povzročila poslabšanje njegovega psihičnega stanja.
13. Tožba ni utemeljena.
14. Na podlagi 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 lahko pristojni organ prosilcu za mednarodno zaščito omeji gibanje, kadar se preprečuje ogrožanje varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije ali je to nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda. Toženka je tožnikovo gibanje na prostore Centra za tujce omejila zaradi varstva njegove osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda.
15. Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za tožnikovo omejitev gibanja na prostore Centra za tujce. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:
16. Ukrep omejitve gibanja na Center za tujce je po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1 mogoče odrediti le v primeru, če organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče izvesti (milejšega) ukrepa iz prvega odstavka tega člena, torej obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ker ZMZ-1 izrecno govori o posameznem primeru, je toženka v konkretnem primeru to storila s sklicevanjem na nevarnost, da bi tožnik, v primeru, če bi ostal nastanjen v Azilnem domu, tam nadaljeval s kršitvami Hišnega reda, javnega reda in miru oziroma z dejanji, s katerimi bi lahko ogrozil sebe, druge (nastanjene in zaposlene v Azilnem domu) in poškodoval ali uničil premoženje Azilnega doma.
17. Omejitev gibanja na prostore azilnega doma po prvem odstavku 84. člena ZMZ-1 je po svoji naravi res milejši ukrep kot pridržanje na prostore Centra za tujce, vendar pa je bilo po presoji sodišča v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno in obrazloženo zakaj milejši ukrep za tožnika ni primeren in učinkovit. Toženka je varnost zaposlenih in nastanjenih v Azilnem domu in premoženjsko varnost sprva poskušala zagotoviti z milejšimi ukrepi. Tožnika, ki je bil sprva nastanjen v izpostavi Azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani, je zaradi kršitev Hišnega reda premestila v Azilni dom na naslovu Cesta v Gorice 15, Ljubljana. Na razgovoru 22. 1. 2022 ga je posebej opozorila, da mu bo omejila gibanje na prostore Centra za tujce, če s kršitvami ne bo prenehal. Ker opozoril ni upošteval, in je s kršitvami nadaljeval, je toženka postopala strožje - z omejitvijo gibanja na Center za tujce. Le tako je lahko ustrezno poskrbela za tožnikovo osebno varnost, za varnost vseh v Azilnem domu in za premoženjsko varnost. Pred tem je toženka ob upoštevanju kriterija nujnosti in sorazmernosti preverila, ali bi bil lahko primeren milejši ukrep, to je zadrževanje na območje Azilnega doma. Glede na pretekla tožnikova dejanja je pravilno ocenila, da pri tožniku obstaja nevarnost, da bo s opisanimi kršitvami v Azilnem domu nadaljeval. Da se to prepreči, lahko zagotovi le strožji ukrep, to je pridržanje na prostore Centra za tujce.
18. Sodišče pritrjuje razlogom, ki so po stališču toženke narekovali izdajo izpodbijanega sklepa. Po dokazovanju na glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožnika in je svoje izvedensko mnenje podala tudi izvedenka psihiatrije, pa dodaja, da ključni razlog za pridržanje tožnika na prostore Centra za tujce niso le njegova pretekla nasilna dejanja, temveč so to predvsem njegove psihične težave in zloraba alkohola, zaradi katere se njegove psihične težave stopnjujejo. Tožnik se v tožbi zaveda, da prekomerno uživa alkohol in da ima resne psihične težave. Navaja, da jih je zaznala tudi socialna služba in ga zaradi tega premestila iz izpostave Azilnega doma na Kotnikovi v Azilni dom na Viču. Kljub temu mu po njegovem mnenju celostne psihosocialne in psihiatrične obravnave ni nudila. Tožnik ne ve, kaj mu je, v Azilnem domu je bil vznemirjen, tam se ni počutil varnega, zaradi stenic cele noči ni mogel spati. Motile so ga slabe higienske razmere, zaradi tega je bil anksiozen. Zdravstveno stanje se mu je izjemno poslabšalo, ni mu jasno, zakaj tega ni nihče zaznal in mu skušal pomagati.
19. Tožnik je zaslišan na naroku 28. 4. 2022 najprej povedal, da želi ovaditi direktorico Azilnega doma, ker je direktorica kriminalne organizacije. Razgovor zaradi izreka ukrepa omejitve gibanja 13. 4. 2022 je bil vnaprej organiziran in „montažiran“. Zato se je odločil na tistem razgovoru biti tiho in na vprašanja ni želel odgovarjati. V nadaljevanju zaslišanja je izpovedal o svojih psihičih stiskah, stresu, ki ga doživlja in o tem, da se mu zdravstveno stanje poslabšuje. Pojasnil je, da je premoženje Azilnega doma v noči z 20. 1. na 21. 1. 2022 uničil, ker ga je zeblo in ni vedel, kako naj se ponoči vrne v izpostavo Azilnega doma na Kotnikovi. Zaveda se, da je takrat ravnal napačno. Februarja letos je od socialne delavke v domu zahteval žepnino, ker je menil da mu pripada. Povedala mu je zakaj do žepnine ni upravičen, on pa je vpil nanjo, da hoče denar. Nato se ni zgodilo nič, izpovedal je, da je „ona nadaljevala s svojim delom naprej, on pa s svojo nervozo naprej“. Priznal je tudi, da je 9. 2. 2022 iz sobe Azilnega doma skozi okno vrgel stol in razbil vrata omare, zanikal pa, da bi naredil luknjo v vratih (vrata so bila poškodovana že od prej). To je storil, ker je bil živčen in jezen, menil je, da niso bile uresničene njegove pravice. Ni dobil oblačil in žepnine, ni imel dostopa do zdravstvene nege, začel je redno uživati alkohol. Zaslišan je zanikal, da bi od medicinske sestre v domu zahteval denar in masažo. Prosil je le za cigarete in se ji potožil glede bolečin v hrbtu, nakar mu je dejala, da najverjetneje potrebuje masažo. Zaslišan je pojasnil, da je zdravniško pomoč potreboval zaradi bolečin, ki mu jih povzroča deformirana hrbtenica. Sprva je trdil, da ima te bolečine, odkar naj bi ga v noči z 20. 1. na 21. 1. 2022 policist dvakrat brcnil v hrbet, nato pa v nadaljevanju izpovedal drugače - da ga hrbet boli že od 18. leta dalje.
20. V nadaljevanju zaslišanja je izpovedal, da je že v Azilnem domu iskal tudi psihiatrično pomoč. Psihiater v Azilnem domu mu ni povedal diagnoze, svetoval mu je pregled pri ortopedu. Predpisal mu je zdravili Risperdal in Lyrica. Marca letos je zanj poklical reševalno vozilo in policiste. Odpeljali so ga na nevropsihiatrijo, kjer je bil hospitaliziran sedem dni. V Azilnem domu je povedal, da ga je zelo, zelo strah hudiča, povedal jim je zgodbo o padlem angelu in o tem, da hudič nadzoruje večino ljudi, ki so zato hudobni do njega. Njega hudič ne more kontrolirati, ker je nepokvarjen, ga pa včasih hudič skuša in se tožnik z njim bori. Pojasnil je, da bere veliko verskih knjig, tudi Biblijo. Glede očitka, da v Azilnem domu zaradi stenic ni mogel spati, je izpovedal, da mu je nekdo dvakrat namenoma vrgel različne insekte v sobo, zato ni mogel spati. Nato je sobo „posprejal“ in so insekti izginili. Te insekte so mu po naročilu direktorice Azilnega doma v sobo vrgle čistilke. To so storile zato, ker ga ne želijo v Sloveniji, na ta način ga provocirajo, želijo ga izgnati in si izmišljujejo neresnične stvari. Sedaj v Centru za tujce dobro spi. Kljub temu se v Postojno ne želi vrniti, tam postane depresiven. Tam je monotono, ves čas je tako rekoč zaprt, v Azilnem domu je bil bolj svoboden, prost, lahko se je srečeval s prijatelji. V Centru za tujce nima možnosti za gibanje in za druženje, tam je kot v zaporu. Tam je psihiater, ki ga je že pregledal. Do njega ima dostop, do druge zdravstvene oskrbe pa ne. Ima namen prenehati uživati alkohol. V Centru za tujce mu je uživanje alkohola že 15 dni onemogočeno. Ko je bil še v Azilnem domu, pri pitju alkohola ni imel nobene meje. Spil je po trinajst ali štirinajst steklenic piva na dan, pil je dokler ni padel v nezavest. Denar za pijačo so mu občasno poslali prijatelji preko Western Uniona, kdaj je steklenico ali dve ukradel iz trgovine.
21. Na naroku je bila zaradi podaje izvedenskega mnenja prisotna tudi izvedenka psihiatrije B. B. (v nadaljevanju izvedenka), ki je tožniku zastavila nekaj vprašanj. Povedal ji je, da je študiral psihiatrijo, zato ve, da ima mentalne težave. Zanikal je, da bi imel kakšno duševno motnjo, psihozo ali tesnobo, le bolečina v hrbtu mu pritiska na živec, to pride do glave in mu povzroča stres. Ponovno je povedal, da ima te bolečine od 18. leta dalje. Nima halucinacij ali blodenj. Nihče ne more brati njegovih misli, le on lahko bere misli drugih. Izpovedal je, da sodnica in izvedenka menita, da je dober človek. Pojasnil je, da alkohol pije od 18. ali 19. leta, takrat se mu stres zmanjša in se pomiri. Popije ga toliko, da zaspi, včasih sedem, osem, deset steklenic, odvisno od razpoloženja. Prve tri steklenice piva spije tako rekoč na dušek, v desetih minutah. Pije sezonsko, šest mesecev močno pije, šest mesecev pa ne. Šest mesecev uživa alkohol vsakodnevno, nato ga šest mesecev ne pije (zato, da se mu celice regenerirajo). Kljub temu je menil, da zaradi alkohola nima težav. Izpovedal je, da je bil v psihiatrični bolnici zdravljeni dvakrat, razloga za zdravljenje ni vedel. Zanikal je, da bi bil drugič sprejet na psihiatrijo, ker je socialna delavka psihiatru povedala, da ji je zaupal, da bo ubil nekaj let staro hči prosilke, ker je ona hudič. Ne razmišlja o tem, da bi koga ubil. Ubiti so hoteli njega in sicer družina, ki nadzoruje ves svet in je povezana z C. C. O samomoru ne razmišlja, bo pa medijem razkril vse skrivnosti te bogate družine, ki bo ubila polovico človeštva. Po njegovem mnenju izdelujejo zdravila z oksidgrafenom, ki se uporablja za izdelavo baterij telefonov. Na vprašanje izvedenke, ali bi v kakšnih situacijah sedaj ravnal drugače, se drugače vedel do socialnih delavcev ali do organov, je povedal, da si želi, da bi bila direktorica Azilnega doma aretirana, saj gre za kriminalno organizacijo. Poslala ga je v zapor, tja pa spada ona. Na vprašanje, ali mu je žal, da je vrgel stol iz petega nadstropja v Azilnem domu, saj bi lahko s tem koga poškodoval, je povedal, da je pred tem pogledal skozi okno in videl, da ni nikogar. Stol je vrgel daleč na travo, zato ne drži, da bi lahko s stolom koga poškodoval. 22. Po oceni sodišča je tožnik zaslišan resnicoljubno priznal dejanja, ki se mu očitajo. Zanikal je, da bi v vratih Azilnega doma napravil luknjo, in v zvezi s tem pojasnil, da so bila vrata poškodovana že pred tem. Glede na to, da je iz uradnega zaznamka z dne 10. 2. 2022 v upravnem spisu natančno opisano dogajanje z dne 9. 2. 2022, ko je varnostnik po razdejanju v tožnikovi sobi med drugim v vratih med sobo in predprostorom zagledal luknjo, sodišče ne more sprejeti tožnikove izpovedbe, da teh vrat ni uničil on. Prav tako ni mogoče slediti njegovi izpovedbi, da nikoli od nikogar ni terjal denarja in da ni rekel, da bo ubil nekaj let staro deklico v Azilnem domu, ker da je hudič. Glede na to, da je iz uradnega zaznamka z dne 6. 2. 2022 jasno razvidno, da je tožnik 3. 2. 2022 zahteval žepnino in da je to kasneje potrdil tudi sam na zaslišanju, sodišče ugotavlja, da je od socialnih delavk neupravičeno terjal denar. Iz uradnega zaznamka tehnika zdravstvene nege Č. Č. v domu z dne 5. 4. 2022 je razvidno, da tožnik denarja, cigaret in masaže od zdravstvenih delavcev ni terjal le enkrat, temveč večkrat. Psihiater v domu ga je zaradi blodenj, hetero in avtogresivnih motenj obravnaval vsaj enkrat na teden. Grozil je, da bo ubil deklico v domu, saj je v njej in nekaterih drugih stanovalcih videl hudiča. Iz tega uradnega zaznamka tudi izhaja, da se Č. Č. počuti ogroženo in se boji za svojo varnost. Po presoji sodišča je zapis v navedenem uradnem zaznamku prepričljiv, zato je drugačna nekonsistentna tožnikova izpoved ni mogla omajati.
23. Po zaslišanju tožnika je izvedenka na zapisnik podala naslednje izvedensko mnenje. Pri tožniku je na podlagi osebnega pregleda ter pregleda medicinske dokumentacije ugotovila več sočasnih duševnih motenj. Vsaj v obdobju od sredine januarja 2022 obstajajo zapisi o škodljivi rabi alkohola z več resnimi incidenti, ko je v stanju alkoholiziranosti prišlo do verbalnega in tudi fizičnega nasilja tožnika do predmetov (poškodba lastnine v Azilnem domu na Viču). Istočasno je pri njem postavljen sum, da bi lahko šlo za psihotično doživljanje, torej moten stik z realnostjo, zaradi česar je bil 14. 2. 2022 prvič sprejet v Univerzitetno Psihiatrično kliniko Ljubljana (v nadaljevanju UPK). Ob sprejemu je bil pri njem ugotovljen akutni alkoholni opoj, heteroanemnestično pa naj bi bil preganjalno nanašalno blodnjav. Tekom zdravljenja so ugotavljali zlasti nespoštljivo vedenje do drugih bolnikov in osebja, mestoma je tudi neustrezno pristopal v svojih številnih zahtevah. Psihotične simptomatike niso ugotavljali, pač pa je klinični potek bolj kazal na specifično osebnostno strukturo. Do problematike prekomernega uživanja alkohola ni kazal motiviranosti za zdravljenje, bil pa je delno kritičen do težav. Po odpustu 16. 2. 2022 so se glede na listinsko dokumentacijo stopnjevale njegove zahteve v Azilnem domu in številni očitki strokovnemu osebju. Ob rednih pregledih pri psihiatru je v začetku marca opisoval nanašalno in preganjalno simptomatiko. Zaradi njegovih navedb socialni delavki Azilnega doma, da bo ubil nekaj let staro hčerko prosilke, ker da je hudič, je bil 11. 3. 2022 drugič sprejet na zdravljenje v UPK. Tekom zdravljenja so sicer sklepali na paranoidne in bolečinske blodnje, ki pa jih objektivno niso mogli potrditi. Prilagodili so odmerke zdravil. V mišljenju so ostajale paranoidne in grandiozne vsebine.
24. Izvedenka je na naroku pri tožniku ugotovila še zmeraj prisotne nanašalne in preganjalne vsebine, vezane zlasti na direktorico Azilnega doma, prav tako tudi na določene druge strokovne delavce. Zaslišan je izpovedal, da so mu čistilke po naročiluda bila je direktorice v njegovo sobo dvakrat namenoma vrgle insekte. Meni, da gre pri njegovem primeru za organizirano ter montažirano zadevo. Do svojega vedenja, ki je bilo vsaj v delu vezano na zlorabo alkohola ter posledično akutni vpliv alkohola, ni zadostno kritičen, odgovornost za več obravnavanih dogodkov eksternalizira, to pomeni, da išče krivca zunaj sebe. Izvedenka meni, da je bila pri tožniku v času obravnavanega dogajanja, torej od 19. 1. 2022 naprej zaradi kombinacije akutnega vpliva alkohola ter motene realitetne kontrole zaradi prehodnih psihotičnih zdrsov, motena realitetna kontrola. Tako je zaradi vpliva alkohola ter nanašalnih ter preganjalnih idej, ki so mestoma že dosegale stopnjo blodenj, presoja realnosti v tem obdobju bila hudo motena, prav tako je bilo hudo moteno obvladovanje svojega ravnanja. Zaradi navedenih težav na področju duševnega zdravja je tožnik tudi hudo ogrožal svoje zdravje, saj je večkrat prišlo do hudih opijanj z alkoholom. Pod vplivom alkoholnega opoja ter psihoze je ogrožal tudi življenje oziroma hudo ogrožal zdravje drugih, ko je npr. vrgel stol iz petega nadstropja Azilnega doma. Padec takega stola na mimoidočo osebo, bi namreč lahko bil smrtno nevaren. Izvedenka meni, da je v tem trenutku tožnik nezadostno kritičen do dogajanja v obravnavanem časovnem obdobju ter tudi opisanega ogrožanja. Svojo sposobnost kontrole pitja alkohola nekritično precenjuje. V tem trenutku abstinence od alkohola brez dokazano daljšega obdobja brez pitja, ne more sam vzdrževati.
25. Tožnik v obravnavanem obdobju zaradi opisanih duševnih motenj po mnenju izvedenke tudi ni bil sposoben samostojno razumeti pomena vsebine in postopanja v upravnem in sodnem postopku. Glede na njegov trenutni psihični status meni, da tudi sedaj tega ni popolnoma samostojno sposoben, zlasti zaradi še zmeraj prisotne nanašalne in preganjalne simptomatike, vezane na organe Azilnega doma. Meni, da je trenutna obravnava v Centru za tujce ustrezna in zadostna. Tam tožnik namreč abstinira od alkohola ter prejema vso potrebno medikamentozno terapijo, predpisano s strani psihiatra, kar je v tem trenutku zanj optimalno zdravljenje.
26. Pooblaščenki strank dopolnitve mnenja oziroma dodanih pojasnil od izvedenke nista zahtevali, tožnik pa se z mnenjem ni strinjal, ker je menil, da ni strokovno. V zvezi s tem je navedel, da so ga nazadnje k psihiatru peljali policisti, ko so ga prijeli na bencinski črpalki. Po razgovoru, ki je trajal deset minut, je psihiater ugotovil, da nima nobenih duševnih motenj, anksioznosti, psihičnih težav, poklical je taksi, ki ga je odpeljal v Azilni dom. Bilo bi pravilno, če bi bil danes zaslišan psihiater D. D., ki ga je obravnaval v Azilnem domu. Izvedenka je v zvezi s tem na naroku pojasnila, da se v takšnih primerih ambulantni psihiatri, če so postavljeni kot sodni izvedenci pri svojih ambulantnih bolnikih, običajno izločijo, ker bi sicer lahko pričanje o izvedenskem delu vplivalo na odnos v nadaljnjem ambulantnem zdravljenju in bi bili zaradi tega lahko pristranski. Sodišče je prepričljivi obrazložitvi izvedenke sledilo, zato ni izvedlo dodatnega dokaza z zaslišanjem psihiatra v Azilnem domu D. D. 27. Po oceni sodišča je izvedenka na naroku podala podrobno in natančno obrazloženo mnenje. Zato ga sodišče sprejema in se nanj opira. Izvedenka je pregledala (sodni in upravni) spis, tožnikovo medicinsko dokumentacijo in tožniku na naroku zastavljala vprašanja. Njeni zaključki so obrazloženi, jasni in logični. Pooblaščenki obeh strank mnenju nista nasprotovali. Tožnikovo posplošeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa samo po sebi ne more biti razlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem D. D. Odločilno je, da je izvedenka odgovorila na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki je strankama omogočal preizkus in njegovo grajo.
28. Upoštevaje navedene dokazne listine, izpovedbo tožnika in izvedensko mnenje je pravilno, da se tožniku gibanje omeji na prostore Centra za tujce. Zato tožbeni ugovor, da prostorske kapacitete Azilnega doma zagotavljajo možnost izvajanja ukrepa omejitve gibanja in sklicevanje na sodbo tega sodišča I U 62/2022, ne more biti pravno relevantno. Prav tako ne drži, da bi imel izpodbijani sklep kaznovalni namen. Ne gre namreč za to, da bi se ta ukrep lahko učinkovito izvajal v Azilnem domu, pa se tožena stranka za to ne bi odločila zaradi pomanjkanja (ustreznega) prostora v Azilnem domu oziroma zato, ker bi želela kaznovati tožnika. Gre za to, da se lahko tožnikova osebna varnost, varnost vseh v azilnem domu in premoženjska varnost zagotovijo le s pridržanjem tožnika na prostore Centra za tujce. Njegova morebitna omejitev gibanja na prostore Azilnega doma tega ne bi mogla zagotoviti in zato ne bi mogla biti dovolj učinkovita.
29. V zvezi s tožbenim ugovorom, da glede na svojo naravo ukrep omejitve gibanja pomeni poseg v tožnikovo osebno svobodo, sodišče pojasnjuje, da gre pri omejitvi gibanja na Center za tujce sicer za (strožji) ukrep, ki pa ga ZMZ-1 v drugem odstavku 84. člena izrecno dopušča. Ta ukrep pa tudi ne presega kriterijev iz Recepcijske direktive II2, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu, kadar država ne more zagotoviti nastanitve v posebni ustanovi za pridržanje. Pojem „pridržanja“ po točki h) 2. člena Recepcijske direktive II3 v zvezi s točko e) tretjega odstavka 8. člena te direktive4 ustreza pojmu omejitve gibanja, ki ga ZMZ-1 opredeljuje v 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Pomeni, da država članica prosilca pridrži na nekem mestu, ker se mu odvzame svoboda gibanja. To pa z drugimi besedami pomeni, da pravna ureditev, na kateri temelji 4. alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, izrecno enači omejitev gibanja prosilca za mednarodno zaščito s posegom v svobodo gibanja in s tem v osebno svobodo.
30. Tožnik navaja, da termin v izreku izpodbijanega sklepa „do prenehanja razlogov“ ni obrazložen. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj bo ocenjeno ali se je njegovo vedenje izboljšalo do te mere, da omejitev gibanja ni več nujna, prav tako ni jasno kdo bo oceno podal (kateri organ in v kakšni sestavi), kdo bo sprejel odločitev o morebitnem prenehanju ali podaljšanju omejitve gibanja (toženka ali zaposleni v Centru za tujce) in po kakšnem postopku. Ukrep omejitve gibanja je po njegovem mnenju časovno nedoločen. Po presoji sodišča ta tožbeni ugovor ni utemeljen. Iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, da je izrečeni ukrep časovno omejen; traja lahko namreč le od 13. 4. 2022 od 15.14 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 15. 7. 2022 do 15. 14, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Po tem času tožniku gibanja ne bo več mogoče omejiti. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je bil tožnik v februarju in marcu letos dvakrat hospitaliziran v UPK (te ugotovitve ni prerekala nobena stranka), tožnik je izpovedal, da mu je tudi v Centru za tujce na razpolago psihiater. V obeh ustanovah je bil tožnik psihiatrično obravnavan, kar pomeni, da njegovo zdravstveno stanje zdravniki sproti preverjajo. Če bodo v času, ko je tožniku omejeno gibanje, ugotovili, da se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da omejitev gibanja ni več potrebna, bodo o tem obvestili toženko, ki bo v najkrajšem možnem času ta ukrep odpravila ali omilila. To imata možnost predlagati tudi tožnik in njegova pooblaščenka.
31. Ker je glede na ugotovljeno izpodbijani sklep po presoji sodišča pravilen in zakonit, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
1 Glede na tretji odstavek 82.a člena ZMZ-1 med težje kršitve pravil bivanja v azilnem domu ali njegovi izpostavi spadajo tudi žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju nastanitvene kapacitete, namerna povzročitev materialne škode, in kršenje javnega reda in miru. 2 Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) 3 „pridržanje“ pomeni, da država članica prosilca pridrži na nekem mestu, kjer se mu odvzame svoboda gibanja 4 Prosilca se sme pridržati kadar to zahteva zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda.