Jedro

Obdolženčeve pravice do obrambe niso bile kršene, ker je bil obdolženec opozorjen na pravico, da si sme vzeti zagovornika, in ker je izjavil, da se bo zagovarjal sam.

Izrek

Pritožba obd. D.O. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obd. D.O. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer povprečnino v znesku 40.000,00 (štirideset tisoč 00/100) SIT.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. D.O. spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter mu po navedenem zakonskem določilu izreklo kazen štiri mesece zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in stroškov zastopanja oškodovancev, plačila povprečnine pa ga je po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo.

Zoper to sodbo se je pritožil obdolženec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Iz njegove pritožbe se da razbrati, da se zavzema za razveljavitev napadene sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolženec v pritožbi očita sodišču prve stopnje kršitev določb šestega odstavka 25. člena, šestega odstavka 517. člena, drugega odstavka 12. člena, 14. člena in drugega odstavka 17. člena ZKP, iz česar se da razbrati, da naj bi bile kršene njegove pravice obrambe, to pa naj bi pomenilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

Takim pritožbenim izvajanjem ni mogoče pritrditi. 25. in 517. člen ZKP z obravnavano zadevo sploh nimata nobene zveze, ker se nanašata na sestavo senata oziroma mednarodno kazenskopravno pomoč. Kar zadeva kršitev drugega odstavka 12. člena ZKP ta ni podana, ker je obdolženec že pri prvem zaslišanju 24.10.1997, ko je bil opozorjen o pravici, da si sme vzeti zagovornika, izjavil, da se bo zagovarjal sam (l. št. 51), enako pa je povedal tudi na glavni obravnavi dne 9.2.1998 (l. št. 62). Iz podatkov spisa izhaja, da je bil obd. O. poučen tudi o ostalih pravicah, ki so povezane s statusom obdolženca in da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi določbo drugega odstavka 17. člena ZKP, saj je ocenilo vsa dejstva, ki so bila odločilnega pomena za razsojo zadeve. Zato pritožbeno sodišče meni, da obdolženčeve pravice obrambe niso bile prekršene in da zato tudi ni podan smiselno uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

Ko torej uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo obd. D.O. zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje - 391. člen ZKP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 95. člena ZKP, povprečnina pa je odmerjena v skladu s tretjim odstavkom 92. člena ZKP, in sicer zamotanostjo kazenskega postopka in obdolženčevimi premoženjskimi razmerami.