Jedro

Če zastavni upnik s pogodbo ni prevzel nobene obveznosti (do upnika), je bila taka zastavna pogodba nemoralna (societas leonina) in je pokasiral samo znatno provizijo, po dolžnikovih navedbah celo 1/3 izplačanega posojila, na drugi strani z njo ni prevzel nobene obveznosti.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne, pritožba njegove žene pa zavrže.

Obrazložitev

Izvršilno sodišče je ugovor zavrnilo s sklepom, ki ga dolžnik sam in njegova žena izpodbijata s skupno pritožbo, uveljavljajoč v njej pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlog njegove razveljavitve. Po njunem bi dolg upniku morala povrniti zavarovalnica, s katero je ob pridobitvi kredita od upnika sklenil zastavno pogodbo za upnikovo posojilo in zato plačal 1/3 odobrenega posojila, kar je goljufija, če zastavni upnik za prejeto plačilo ni prevzel nobene odgovornosti do upnika - posojilodajalca.

Razen tega pa da mu ta ne da na vpogled dokumentacije o tem zavarovanju. Ker se te relacije med njim in zastavnim upnikom ni niti dotaknilo, ne v izvršbi, ne v pravdi, niso pojasnjena vsa dejstva.

Pritožba dolžnikove žene ni dopustna, dolžnikova pritožba pa ni utemeljena.

Sopodpisnica pritožbe, ni pojasnila, v kakšni obliki je to storila.

Zastavno pogodbo z dne 14.03.1992 je sicer sopodpisala kot zastavnica, vendar le glede svojih nepremičnin, na katere pa ni predlagana izvršba, ampak samo na dolžnikovo polovico in dolžnikov dolg o predlagani izvršbi ter proti njemu. V pritožbi ni navedb dejstev za pritožbo tretjega, zato ni pravnega interesa za pritožbo tretjega. Njena pritožba torej ni dovoljena.

Dolžnik v pritožbi sicer opozarja, da pogodbeno razmerje, ki ga je sklenil z zastavnim upnikom (za kritje upnikove terjatve iz posojilne pogodbe) ni bilo razkrito ne v pravdnem, ne v izvršilnem postopku, pa to za razsojo tudi za pritožbeno sodišče ni relevantno pri ugotavljanju obstoja upnikove terjatve oziroma dolžnikove obveznosti vrnitve neporavnanega dela kredita upniku. Ni se mogoče strinjati z navedbami upnika v odgovoru na dolžnikov ugovor, s katerim povsem marginalizira vlogo zastavnega upnika in njegovo obveznost iz zastavne pogodbe, v njenem 2. členu je smisel te zastavne pogodbe prav zavarovanje terjatve, ki bi v primeru zavarovalnega primera nastala do sedanjega dolžnika. Če zastavni upnik s pogodbo ni prevzel nobene obveznosti (do upnika), je bila taka zastavna pogodba nemoralna (societas leonina) in je pokasiral samo znatno provizijo, po dolžnikovih navedbah celo 1/3 izplačanega posojila, na drugi strani z njo ni prevzel nobene obveznosti. Vendar te pogodbene hibe ni mogoče razreševati šele v fazi izvršilnega postopka. Ni sicer znana vsebina dogovora med upnikom in zastavnim upnikom, vendar bi se zastavni upnik za ves izplačani znesek upniku po členu 2 zastavne pogodbe regresiral proti dolžniku, ki je prvi in končni zavezanec za vrnitev dolga iz posojilne pogodbe z upnikom. Neposredno plačilo upniku (brez posredovanja zastavnega upnika) je tudi najcenejša varianta. Zastavni upnik pa v razmerju do upnika ni v poroštveni zadevi, ker taka pogodba ni bila sklenjena kljub določbi člena 2 zastavne pogodbe.

Vsa relevantna dejstva so v izpodbijanem sklepu pojasnjena in v zavezovalno moč izvršilnega naslova, pravnomočno sodbo, izvršilno sodišče ne more posegati, dolžnik pa opravljati zamujenih pravnih dejanj iz postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov. Veljavno pravo, določbe 17. in 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ glede izvršljivosti sodne odločbe ni bilo kršeno, pregled pa ni odkril nobene bistvene kršitve, ki se sicer upoštevajo uradoma, zato je pritožba zavrnjena.