Jedro

Kadar sodišče v upravnem sporu samo ne ugotavlja dejanskega stanja, je nova dejanska okoliščina v smislu prvega odstavka 96. člena ZUS-1 tista, ki je že obstajala, ko je bil izdan prvostopenjski upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, vendar zanjo stranka ni vedela in je zato ni uveljavljala v prejšnjem postopku. Dejanska okoliščina, ki je nastala šele po izdaji prvostopenjskega upravnega akta, v tem primeru ne more biti razlog za obnovo postopka, ker ni sestavni del relevantnega dejanskega stanja.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrže. II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tukajšnje sodišče dne 10. 2. 2021 izdalo sklep, s katerim je postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka tožeče stranke z dne 22. 1. 2021 prekinilo do zaključka revizijskega postopka. Tožeča stranka je namreč zoper sodbo opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020 vložila revizijo, ki jo je predhodno dopustilo Vrhovno sodišče RS, prav tako pa je dne 22. 1. 2021 vložila predlog za obnovo postopka.

2. Vrhovno sodišče RS je s sodbo opr. št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 odločilo o vloženi reviziji tožeče stranke tako, da je tožbi ugodilo in ugotovilo, da je odločba Osnovne šole A, št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019 nezakonita.

3. Ker je bil z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 revizijski postopek zaključen, je sodišče v skladu s smiselno uporabo četrtega odstavka 402. člena v zvezi z 208. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek nadaljevalo s sklepom z dne 16. 6. 2021. 4. Predlog za obnovo postopka ni dopusten.

5. V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZUS-1 sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten.

6. V obravnavani zadevi je tožnik predlagal obnovo postopka iz razloga novo pridobljenega dokaza (Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020) po izdaji sodbe opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020. Tožeča stranka si s predlogom za obnovo postopka prizadeva, da bi sodišče postopek, ki ga je končalo z zavrnitvijo tožbe, obnovilo in pri tem upoštevalo novo pridobljeni dokaz, ki bi za tožnika lahko pripeljal do drugačne rešitve, to je do ugoditve tožbi in odpravi izpodbijane odločbe.

7. ZUS-1 v 1. točki prvega odstavka 96. člena določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Iz tega razloga je mogoče sodni postopek obnoviti le, če je obnovitveni razlog v zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je sodišče samo ugotavljalo (drugi odstavek 96. člena ZUS-1). Nova dejstva in nove dokaze je tako z obnovo postopka mogoče uveljavljati v upravnem sporu le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

8. Tožnik se v obravnavani zadevi zmotno sklicuje na okoliščino, da je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Sodišče je v sodbi opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020 ugotavljalo, ali so podane procesne kršitve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v tožbi in ali je organ pravilno uporabil materialno pravo. Sama dejstva, ki so bila relevantna za odločitev v zadevi (da za prepis otroka med staršema ni bilo soglasja, niti tega soglasja ni nadomestila odločitev pristojnega organa), kot je to ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS v tč. 23 obrazložitve sodbe opr. št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, pa med strankama niso bila sporna. Sodišče tako ugotavlja, da že iz tega razloga tožnik ni izkazal, da je zakoniti razlog, ki ga uveljavlja iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, vsaj verjeten (prvi odstavek 100. člena ZUS-1).1

9. Kadar sodišče v upravnem sporu samo ne ugotavlja dejanskega stanja, je nova dejanska okoliščina v smislu prvega odstavka 96. člena ZUS-1 tista, ki je že obstajala, ko je bil izdan prvostopenjski upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, vendar zanjo stranka ni vedela in je zato ni uveljavljala v prejšnjem postopku. Dejanska okoliščina, ki je nastala šele po izdaji prvostopenjskega upravnega akta, v tem primeru ne more biti razlog za obnovo postopka, ker ni sestavni del relevantnega dejanskega stanja. Tako se tudi nov dokaz lahko nanaša zgolj na dokazovanje tistih okoliščin, ki so obstajale že v času izdaje prvostopenjskega upravnega akta (vendar stranka zanj ni vedela in je zaradi tega ni uveljavljala v prejšnjem postopku), ob tem da je nov dokaz moral obstajati že, ko je organ izdal prvostopenjski akt.2 Ker že iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da je bil sporni Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 sestavljen dne 8. 12. 2020, torej šele po izdaji prvostopenjske sodbe opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020, razlog za obnovo postopka tudi iztega razloga ni verjeten.

10. Ob tem sodišče še ugotavlja, da se dokaz, ki ga tožnica uveljavlja s predlogom za obnovo postopka v obravnavani zadevi (Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 8. 12. 2020) niti ne nanaša na dejanske okoliščine primera in tudi ne na dejstva, ki so bila relevantna za odločitev v zadevi, pač pa zgolj na kršitve upravnega postopka, ki jih je tožnik uveljavljal tako v pritožbi zoper prvostopenjski akt, kot tudi v tožbi, sodišče pa se je do njih opredelilo v zgoraj navedeni sodbi opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020. 11. Nadalje pa je tožnik svoj pravovarstveni cilj, ki ga je zasledoval s tožbo, že dosegel s tem, ko je na podlagi njegove vložene revizije zoper prvostopno sodbo opr. št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020, Vrhovno sodišče s sodbo opr. št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 reviziji ugodilo, sodbo pa spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in ugotovilo nezakonitost odločbe Osnovne šole A z dne 4. 9. 2019, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal. Zaradi tega tožnik nima več pravnega interesa za obnovo postopka, na drugi strani pa tudi sodišče ob obravnavanju predloga za obnovo ne more več sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejelo Vrhovno sodišče RS.

12. Po obrazloženem, ko tožeča stranka tudi ni izkazala, da je obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 vsaj verjeten, zaradi česar obnova postopka ni dovoljena, in ob tem ko tožnik nima več pravnega interesa za obnovo postopka, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZUS-1 in v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka 398. člena ZPP3 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 predlog za obnovo postopka tožnika zavrglo.

13. O stroških predloga za obnovo postopka je sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1 ob upoštevanju določb ZPP. Ker tožnik s predlogom za obnovo postopka ni uspel nosi sam svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako sklep VSRS I Up 157/2014 z dne 24. 4. 2014. 2 Smiselno tako M. Dobravec Jalen, B. Domjan Pavlin, M. Faganel, P. Golob, E. Kerševan, A. Kmecl, R. Pirnat, N. Smrekar, T. Steinman, Z. Štucin in B. Žuber: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV založba Ljubljana 2019, komentar k 96. členu, stran 499 in sklep UPRS I U 180/2012 z dne 4. 12. 2013. 3 V skladu s prvim odstavkom 398. člena ZPP prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.