Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo tožnika, da toženka v 15 dneh odstrani montažni zid z vrati na hodniku v prvem nadstropju pred njenim stanovanjem in vzpostavi prvotno stanje pred posegom, tako da zapre sedaj obstoječo odprtino in iz nje odstrani montažne stopnice, obstoječe stopnišče na podstreho, obstoječe stopnišče pa popravi tako, da ponovno postavi začetni del stopnic. Tožniku je na račun toženke naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 1.293,25 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritrjuje ugotovitvam sodišča, da tožnica pri ureditvi kopalnice in hodnika z novim vhodom v stanovanje na prej skupnih prostorih, ni imela soglasja vseh takratnih solastnikov, zato je bil njen poseg protipraven. Nasprotuje pa odločitvi sodišča, ki je ob tehtanju ustavnih pravic sodno varstvo podelilo toženki. Poudarja, da toženkin poseg pomeni bistveno povečanje stanovanja. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bila kopalnica izdelana istočasno kot sporni zid z vrati. Meni, da je bila kopalnica izdelana bistveno prej, saj so vsi uporabniki stanovanja A. lahko dostopali do kopalnice preko skupnega hodnika. Toženka si je tako najprej prisvojila kopalnico, nato pa še del hodnika, na podlagi odločitve sodišča prve stopnje bo s takim načinom protipravnega ravnanja še nadaljevala. Tako okupiran prostor tudi bistveno presega njen solastninski delež na skupnih prostorih. Poudarja še, da na novo izdelan dostop do podstrešja ni enakovreden prejšnjemu. Nove stopnice so namreč ožje in majave. Ker nimajo ograje, je hoja po njih nevarnejša, bližina zidu pa preprečuje nošenje večjih stvari. Ali so takšne stopnice primerljive s prejšnjimi, bi sodišče lahko ugotavljalo zgolj z izvedencem gradbene stroke, česar ni storilo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru tožnik kot solastnik večstanovanjske stavbe zoper toženko kot solastnico iste večstanovanjske stavbe uveljavlja pravno varstvo svoje solastninske pravice na podlagi 99. in 100. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Med pravdnima strankama je nesporno, da je toženka na skupnem hodniku zgradila montažni zid z vrati, katerega odstranitev zahteva tožnik. Ker gre za posel, ki presega redno upravljanje, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi toženka zanj potrebovala soglasje vseh solastnikov. Čeprav gre za protipraven poseg v skupne prostore, pa je sodišče prve stopnje solastninsko pravico tožnika pravilno presojalo tudi glede na druge, ustavnopravno zajamčene pravice. V skladu z ustaljeno sodno prakso je namreč solastniku izjemoma mogoče odreči lastninsko varstvo takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS)(1).

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da hodnik za montažnim zidom z vrati predstavlja povezavo bivalnega dela stanovanja toženke s kopalnico, ki se prav tako nahaja na skupnem hodniku. Iz ugotovitev sodišča nadalje izhaja, da je bila kopalnica zgrajena bistveno prej kot montažni zid, pri čemer pritožnik šele v pritožbi navede, da so do toženkine kopalnice dostopali tudi drugi solastniki. Da naj bi bila njegova solastninska pravica okrnjena tudi v uporabi kopalnice, je tako pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ob tem velja pripomniti, da večstanovanjska stavba, v solasti pravdnih strank, predstavlja starejši objekt, kjer so se kopalnice znotraj hiše izdelovale naknadno, tožnik pa je ob nakupu stanovanja pristal na takšno stanje, tekom postopka na prvi stopnji pa tako izgrajeni kopalnici ni nasprotoval.(2) Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja. Ob trditvah toženke, da nove stopnice predstavljajo ustrezen dostop do podstrešja, ki je primerljiv s prejšnjim, je bilo na tožniku dokazno breme, da temu ni tako. On je namreč tisti, ki bi moral dokazati, da je dostop do podstrešja onemogočen oziroma otežen preko običajne mere (100. člen SPZ), za kar pa ni podal nobenih trditev niti predlagal ustreznih dokazov. Izvedenec gradbene stroke, ki naj bi ugotovil primernost na novo zgrajenih stopnic, ni bil predlagan. Enako velja za pritožbene trditve o neprimernosti in nevarnosti stopnic, ki jih tožnik poda šele v pritožbi. Ker gre za navedbe, za katere pritožnik ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo, jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Da so nove stopnice ustrezne, se je sodišče prve stopnje lahko prepričalo na ogledu objekta. Ob nespornem dejstvu, da se redko uporabljajo, je v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera utemeljeno štelo, da bi bilo z uresničitvijo tožnikove solastninske pravice in rušitvijo zidu prekomerno poseženo v druge, ustavno zajamčene, pravice toženke do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.

7. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 137/2013 z dne 24. 4. 2014. Op. št. (2): V eni od vlog priznava, da naj bi toženka soglasje za izgradnjo kopalnice imela (primerjaj pripravljalno vlogo z dne 8. 6. 2015, list. št. 35).