Up-245/97

24.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe H. Z. iz H., H., ki jo zastopa M. K., odvetnica v R. na seji senata dne 24. februarja 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba H. Z. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 1690/94 z dne 23.4.1997 v zvezi z odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 464-00/073-94 z dne 26.10.1994 in s sklepom Uprave za gopodarstvo in družbene dejavnosti Občine Radovljica št. D-301-22/91 z dne 11.4.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedene odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku. Njeno zahtevo za denacionalizacijo leta 1948 nacionalizirane nepremičnine v S. F. je upravni organ Občine Radovljica zavrgel, ker pritožnica v času podržavljenja ni bila jugoslovanska državljanka, temveč državljanka Češkoslovaške republike, zaradi česa niso izpolnjeni pogoji iz 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 - v nadaljevanju: ZDen). Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega organa. V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da pritožnici po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen ni mogoče priznati statusa aktivno legitimirane stranke, prav tako pa je za upravičenko ni mogoče šteti niti po drugem odstavku 9. člena ZDen niti po 10. členu ZDen. Ugotovilo je, da se razlogi iz drugega odstavka 9. člena ZDen ne nanašajo na dejansko stanje v obravnavani zadevi, v času podržavljenja pa ni imela stalnega prebivališča na ozemlju današnje Republike Slovenije, kot to za presojo o statusu denacionalizacijskega upravičenca določa prvi odstavek 10. člen ZDen. Enakega mnenja je bilo Vrhovno sodišče, zato je pritožničino tožbo zavrnilo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14. in 33. člena Ustave, ker so bile vse navedene odločitve sprejete iz formalnih razlogov, ne da bi organi pri svojem odločanju upoštevali vse okoliščine primera. Navaja, da nikjer ni bila upoštevana njena volja, da je dejansko že davno jugoslovanska državljanka. To naj bi dokazovalo dejstvo, da je v S. F. zgradila hišo, jo opremila in v njej živela več let pred drugo svetovno vojno. Zaradi vojne in okupacije naj bi bila prisiljena preseliti se, zato je odšla na H., kjer je ves čas živela in se tudi poročila. Na H. je zaprosila za jugoslovansko državljanstvo in ga leta 1952 tudi dobila. Pritožnica meni, da je zaradi takih posebnih življenjskih pogojev treba tudi ZDen izvajati širše in bolj objektivno.

3.Določba prvega odstavka 9. člena ZDen se ne more razlagati tako, kot to želi pritožnica. Določba prvega odstavka 9. člena ZDen bi lahko bila ustavno sporna, kolikor zakonodajalec za razlikovanje pri dodeljevanju statusa upravičenca do denacionalizacije med državljani Jugoslavije in tujimi državljani ne bi imel ustavno dopustnih razlogov. O pravnih in ustavnih vprašanjih, ki jih sproža ta ustavna pritožba, je Ustavno sodišče že odločalo v zadevi, ki je zadevala tudi ustavnosodno presojo prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen, in sicer gre za odločbo št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97, in OdlUS IV, 43), na katero se sedaj v tej zadevi Ustavno sodišče tudi sklicuje. Ustavno sodišče je v citirani odločbi odločilo, da določbi prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen nista v neskladju z Ustavo, pri čemer so za to ustavno pritožbo relevantni zlasti deli obrazložitve pod B.-II.

4.Tudi prvi odstavek 10. člena ZDen se ne more razlagati tako, kot to navaja pritožnica v svoji ustavni pritožbi. Ta določba povsem jasno določa, v katerih primerih so lahko do denacionalizacije upravičene osebe, ki v času podržavljenja niso bile jugoslovanski državljani. Iz pritožničinih navedb je razvidno, da pritožnica teh pogojev ne izpolnjuje, kar tudi pravilno ugotavljata Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Vrhovno sodišče.

5.Z izpodbijanimi odločbami, ki so tako skladne z Ustavo in zakonom, očitno niso bile kršene človekove pravice in svoboščine. Zato je bilo potrebno skleniti kot v izreku.

6.Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek