Jedro

Z začetkom stečajnega postopka upniki nimajo več pravice izpodbijati pravna dejanja dolžnikov po določbah OZ, ampak le še po določbah ZFPPIPP.

Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, razveljavi se izpodbijana sodba in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sklenitev darilne pogodbe, sklenjena 22. 4. 2015, glede nepremičnine z ID znakom 000 250/643, s katero je A. A., kot stečajna dolžnica podarila svoje celoten solastniški delež do 2/5 tožencema, pomeni izpodbojno dejanje stečajne dolžnice, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, ki ima za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako, da bi zaradi tega tožnik in stečajni ločitveni upnik B. B., katerega terjatev do A. A. znaša 40.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2011 dalje do plačila ter pravdnimi stroški v višini 2.997,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.5.2015 dalje do plačila, prejel plačilo svoje terjatve v bistveno manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (I. točka izreka) ter odločilo, da je vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini z ID znakom 000 250/643, vknjižena na toženko A. A. v deležu do 1/5 in na C. C. v deležu do 1/5 neveljavna in se v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej lastninska pravica v korist osebe z imenom A. A., do 2/5 (1/5 + 1/5) (II. in III. točka izreka). Tožencema je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v višini 2.396,83 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Toženca zoper navedeno sodbo vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlagata, da tožbeni zahtevek pod točko I izpodbijane sodbe zavrže, pod točko II in III pa zavrne. Priglašata pritožbene stroške.

Ključno je vprašanje pravilnega oblikovanja uveljavljanja tožbenega zahtevka v že začeti pravdi (na izpodbijanje pravnega dejanja tožnikove dolžnice), tekom katere se je začel postopek stečajnega dolžnika zoper tožnikovo dolžnico A. A. Glede na sklicevanje sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi na določbo prvega in drugega odstavka 270. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki jo pritožba citira, bi moral tožnik že postavljeni prvotni tožbeni zahtevek v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena tega zakona le preoblikovati tako, da bi ga uveljavljal v korist vseh stečajnih upnikov oziroma za račun stečajne dolžnice, česar pa v tej pravdi ni storil. Izpodbijana odločitev pod I. točko izreka je pravno nedopustna, saj je njegova vsebina ugotavljanje dejstev. Ne drži pavšalen zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožnik zanj pravni interes. Tudi ni res, da je takšen ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotavljanje določenih dejstev, potreben oziroma dopusten pri izbrisni tožbi.

Tožnik pod točko II in III spremenjenega tožbenega zahtevka (II. in III. točka izreka izpodbijane sodbe) uveljavlja po vsebini zahtevek t. im. izbrisne tožbe. Za uveljavitev takšnega zahtevka proti tožencema nima pravnega interesa. Tožbo na izpodbijanje pravdnih dejanj s t. im. izbrisno tožbo je treba vložiti tudi zoper stečajno dolžnico. V konkretnem primeru je postopek z uveljavljanjem izpodbijanja pravnega dejanja dolžnice začel teči že pred začetkom osebnega stečaja nad A. A. Zadevni procesnopravni položaj in materialnopravne posledice ureja določba drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP, ki jo je sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo. Tožnik ne uveljavlja sodnega varstva za račun stečajnega dolžnika, zaradi česar so postavljeni zahtevki neutemeljeni. Izpodbijanje dolžnikovih dejanj v stečaju po ZFPPIPP je drug pravni institut, ki ga ni dopustno uveljavljati v tej pravdi. Sodišče je napačno vsebinsko odločalo o postavljenem tožbenem zahtevku, čeprav za takšno vsebinsko odločanje niso bile izpolnjene procesne predpostavke. Tožnik tudi ne more zahtevati spremembe zemljiškoknjižnega stanja, v kolikor tudi stečajna dolžnica ni pravdna stranka. Tožbeni zahtevek, s katerim se posega v pravice tretjega, tudi stečajne dolžnice, je treba naprtiti tudi zoper njo. Uveljavljani tožbeni zahtevek je pravno neutemeljen in se ga ne more vsebinsko uveljavljati v tej pravdni zadevi. Sodišče napačno šteje, da je bilo potrebno v pravdni zadevi uporabiti določbo 275. člena ZFPPIPP (v povezavi s 243. členom Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1), ki opredeljuje vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka. Prvi odstavek 270. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo drugega odstavka tega člena, ne pa na 275. člen, ki ureja poseben pravni institut insolventnega prava, ki nima povezave z zadevno pravdo in v njej nastalim procesno pravnim položajem, ko se je nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja tekom obravnavanega pravdnega postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Za odločitev bistvene prvine konkretnega dejanskega stanu, ki niso sporne med pravdnima strankama, je mogoče povzeti v naslednje točke: - tožnik je imel zoper dolžnico A. A. že ob vložitvi izpodbijane tožbe zapadlo ter s pravnomočno sodbo ugotovljeno terjatev v višini 40.000 EUR z obrestmi (sodba II P 000/2011- I z dne 21. 3. 2014 v zvezi s sodbo VSL I Cp 3145/2014 z dne 4. 3. 2015); - dne 11. 5. 2015 je bila sklenjena darilna pogodba med dolžnico A. A. kot darovalko in tožencem, njenima otrokoma, kot obdarjenca. S to pogodbo je darovalka neodplačno prenesla svoj solastniški delež do 2/5 na nepremičnini z ID znakom 000 250/643, vsakemu tožencu do 1/5, in si hkrati izgovorila brezplačno dosmrtno služnost stanovanja in prepoved odtujitve v njeno korist. Vse te pravice so začele učinkovati 19. 6. 2015, ko je začel učinkovati zemljiškoknjižni predlog za prenos pravic na podlagi te pogodbe; - tožnik je tožbo, s katero izpodbija tožničino pravno razpolaganje, vložil 15. 6. 2018; - nad darovalko se je 19. 11. 2019 začel postopek osebnega stečaja.

6. Predmet pravde je pravno učinkovanje darilne pogodbe glede parcele 000 250/643, ki so jo dne 22. 4. 2015 sklenili toženca in tožnikova dolžnica (mati tožencev) A. A., ki je nanju prenesla solastniški delež do 2/5 navedene nepremičnine. Tožnik je s tožbo naprej zahteval, da darilna pogodba nima pravnega učinka v razmerju do njega do višine njegove judikatne terjatve do dolžnice in da sta toženca dolžna dopustiti izvršbo oziroma plačilo te terjatve s prodajo solastniškega deleža. Po začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico A. A. je tožnik zahtevek preoblikoval, potem, ko ga je sodišče s sklepom z dne 7. 7. 2021 (list. št. 75) in na naroku 23. 9. 20211 pozvalo na postavitev zahtevka (zoper toženca) tako, da bo pravilno postavljen skladno z določbami o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Pri tem se je sklicevalo na določbo 275. člena ZFPPIPP. Toženca opravljeni spremembi tožbi kot taki oziroma preoblikovanju zahtevka nista nasprotovala. V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi nista oporekala pravilnosti tako postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je odločalo o tem zahtevku in takšnemu v celoti ugodilo, ker je menilo, da je pravilno postavljen ob izpolnitvi vseh predpostavk za izpodbijanje pravnega dejanja dolžnice po pravilih OZ.

7. V konkretnem primeru je bilo dejansko stanje, na katerem je tožnik utemeljeval tako prvotni kot kasneje preoblikovan zahtevek, enako. Vse od vložitve tožbe je bilo jasno, da želi izpodbiti dolžničini brezplačno naklonitev deleža nepremičnine tožencema. Glede na ves čas enake trditve o predpostavkah je šlo za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja. Da je temu tako, je razbrati iz izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje presodi, da je tožnik izpolnil zahtevane pravne predpostavke za uspešnost paulijanske tožbe. A uvedba stečajnega postopka nad dolžnico tekom postopka je obrnila list v razmerju med tožnikom in toženima obdarjencema, hkrati pa vzpostavila novo razmerje med njim in ostalimi (stečajnimi) upniki. Namreč z uvedbo osebnega stečaja je treba vse upnike, ki so v razmerju do stečajnega (insolventnega) dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.

8. Da je v takšni situaciji - ko je bil postopek zaradi izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika po splošnih pravilih OZ uveden pred začetkom stečajnega postopka, torej izven stečaja, med pravdo pa je prišlo do uvedbe stečaja nad dolžnikom - potrebno omogočiti tožniku (upniku), da ustrezno preoblikuje ta zahtevek (saj je sodišče na zakonsko ureditev, ki jo ponuja ZFPPIPP, to dolžno opozoriti), je tudi stališče sodne prakse.2

9. Sodišče prve stopnje je v sklepu (list. št. 76) in na naroku (list. št. 91) dalo tožniku materialnopravno opozorilo/napotilo/pouk v smeri (vsebinskega) oblikovanja zahtevka. Zapisalo je, da v skladu z 270. členom ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava in da je zato treba pri preoblikovanju prvotno postavljenega zahtevka uporabiti in upoštevati 275. člen ZFPPIPP, ki opredeljuje vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, pri čemer ga je treba uveljavljati z izbrisno tožbo (skladno s 243. členom ZZK-1), sicer zahtevek ni pravilno postavljen. Šele prvič je v izpodbijani sodbi (v tč. 15) bežno omenilo in (delno) povzelo dikcijo zakonske določbe drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP, v kateri je zapisano, da „če upnik pred začetkom stečajnega postopka vloži tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava (Paulijanska tožba), lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo za račun stečajnega dolžnika“.

10. Pritožba pravilno opozarja na zmotno uporabo 275. člena ZFPPIPP in neuporabo drugega odstavka 270. člena tega zakona. Zmotno je namreč mnenje prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da je treba za utemeljitev zahtevka (na podlagi izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika) po določilih OZ, upoštevaje med pravdo začet postopek osebnega stečaja nad dolžnico, postaviti/oblikovati zahtevek v skladu (oz. na način) z (kot ga določa) 275. členom ZFPPIPP, ker v nasprotnem primeru tožbeni zahtevek ne bo pravilno postavljen. Ker gre v konkretnem primeru za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, stališče v izpodbijani sodbi3 ni utemeljeno. Kot pravilno opozarja pritožnik, ZFPPIPP v prvem odstavku 270. člena izrecno ureja razmerje do izpodbojnih zahtevkov, ki jih imajo upniki po splošnih določbah obligacijskega prava. Določeno je, da z začetkom stečajnega postopka upniki nimajo več pravic izpodbijati pravna dejanja dolžnikov po določbah OZ, ampak le še po določbah ZFPPIPP. V drugem odstavku pa so urejeni primeri, v katerih je bila tožba na podlagi OZ vložena pred začetkom stečajnega postopka. Gre za specialno določbo.

11. Navedena določba ne daje opore mnenju prvostopenjskega sodišča. Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, urejeno v OZ, in izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika, urejeno v ZFPPIPP, sta dva različna instituta. Vsak od zakonov ureja predpostavke za uveljavljanje izpodbojnega upravičenja, roke za njegovo uveljavitev in njegove pravne učinek.4 Da gre za dva različna instituta, potrjuje tudi besedilo 270. člena ZFPPIPP, ki ureja razmerje med njima v primeru, ko nastane izpodbojno upravičenje po pravilih stečajnega prava. Iz navedene določbe tudi nedvomno izhaja, da upravičenje po OZ z uvedbo stečajnega postopka ne preneha.5 Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava namreč ni predmet urejanja ZFPPIPP. Ta zakon (v 270. členu) določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka že tedaj vložene paulijanske tožbe – vložene s splošnimi pravili obligacijskega prava. Izključitev zahtevkov po OZ po začetku stečajnega postopka ne izhaja niti iz drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upnik izpodbija zahtevek po OZ6 le še za račun stečajnega dolžnika, torej za račun (v dobro) vseh upnikov. V določbi uporabljen izraz „te zahtevke“ pove, da se vsebina upnikovega upravičenja z začetkom stečajnega postopka ne spremeni. Edina sprememba je ta, da mora zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika.7 Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ.

12. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča in tožnika zavedlo s podajanjem napačnega opozorila/pouka, kako mora biti v dani situaciji oblikovan zahtevek (in sicer v okviru 275. člen ZFPPIPP), na katerega se je zanesel in mu zato ne more iti v škodo, je treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje (355. člen ZPP), da omogoči tožniku ustrezno oblikovanje oziroma spremembo tožbe - da torej prilagodi izpodbojni zahtevek (v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP). Tožencema pa mora dopustiti, da se o tem vsebinsko izjavita, nato pa odločiti o (morebitno) pre-oblikovanem zahtevku in na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi s tem. Izpodbijanje pravnega dejanja po pravilih OZ, upoštevaje specialno določbo 270. člena ZFPPIPP, zadošča z oblikovanjem oblikovalnega zahtevka, s katerim konkretno opredeljen pravni posel izgubi učinke v razmerju do stečajnih upnikov8 in do višine tožnikove terjatve do dolžnika, ter z dajatvenim zahtevkom, da se dopusti v dobro stečajnih upnikov (to je za račun stečajnega dolžnika) poplačilo iz konkretne nepremičnine do višine terjatve.9

13. Po povedanem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je obrazloženo in razvidno iz izreka tega sklepa. Upoštevaje naravo stvari in okoliščine primera10 ocenjuje, da je potrebno - v izognitev kršitvi pravice do izjave, pravice do pritožbe (in s tem načela dvostranskega sojenja) ter pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - razveljaviti izpodbijano sodbo in sodišču prve stopnje vrniti zadevo v novo sojenje. Napotki za nadaljnje delo sodišča so razvidni iz gornje obrazložitve.

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 ki ga je določilo s sklepom s 7. 7. 2021 in nato opravilo, potem ko je glavno obravnavo, sicer zaključeno 3. 6. 2021, ponovno odprlo (list. št. 76). 2 Glej odločbo VS RS II Ips 87/2017. 3 ki ga je sodišče zavzelo tudi v sklepu in na naroku na glavni obravnavi, ko je tožniku naložilo, da mora prvotni zahtevek po pravilih OZ preoblikovati po pravilih iz 257. člena ZFPPIPP, ki med drugim napotuje na uveljavljanje zahtevka z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. 4 V obeh primerih izpodbijanja se izpodbojni zahtevek (skupaj s povračilnim) uveljavlja zoper osebo, ki je z izpodbijanim pravnim dejanjem dolžnika pridobila korist. Pravila o izpodbijanju posegajo v temeljno načelo civilnega prava, da obligacijsko razmerje učinkuje inter partes. Zakonodajalec je z možnostjo izpodbijanja pravnih dejanj izven in v stečaju dopustil, da se v tako razmerje poseže s tožbo zoper okoriščeno osebo. 5 Glej odločbo VSL II Cp 741/2020 in II Ips 87/2017. 6 Zahtevek za izpodbijanje pravdnih dejanj po OZ se uveljavlja z oblikovalnim zahtevkom za izgubo učinkov pravdnega dejanja v razmerju med okoriščeno osebo in upnikom do višine upnikove terjatve) in dajatvenim zahtevkom (na dopustitev izvršbe s prodajo nepremičnine do višine terjatve); glej odločbe VS RS II Ips 84/2018, VSL II Cp 741/2020. 7 Enako kot pod op.3 8 Koristi iz uspešne uveljavitve izpodbojnega upravičenja ne pridobi le tožnik, ampak vsi stečajni upniki. 9 S takšnim zahtevkom se ohranja relativna neveljavnost, kar je smisel paulijanjske tožbe, tudi upoštevaje posebno določbo 270. člena ZFPPIPP, medtem ko so z izbrisno tožbo tudi v okviru 275. člena ZFPPIPP učinki absolutni, učinkujejo erga omnes. 10 Prim. odločbo VS RS II Ips 62/2018.