Jedro

Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 1. 12. 2011 vložila tožbo zaradi molka organa. Navedla je, da je pristojno ministrstvo z odločbo, št. 0140-9/2007/35 z dne 11. 3. 2009, zavrnilo zahtevek tožeče stranke za pridobitev statusa v javnem interesu. Zoper navedeno odločitev Ministrstva za kulturo RS, je tožeča stranka 9. 7. 2009 vložila pritožbo, o kateri pritožbeni organ, Vlada Republike Slovenije, do danes ni odločila. Dne 22. 2. 2010 je Ministrstvo za kulturo RS tožeči stranki poslalo dopis, s katerim jo je obvestilo, da so začele veljati spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki določajo tudi spremembe v zvezi s pridobitvijo statusa v javnem interesu. Tožečo stranko je povabilo, da v kolikor želi pridobiti status v javnem interesu, izpolni obrazec in ga z dokumentacijo predloži pristojnemu ministrstvu. Tožeča stranka je Vlado Republike Slovenije z dopisom z dne 22. 3. 2010 pozvala, da odloči o pritožbi. Ker tožena stranka o pritožbi z dne 9. 7. 2009 ni odločila tudi po pozivu tožeče stranke, so izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa, v skladu z določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot da bi bila njena pritožba zavrnjena. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da pritožbi tožeče stranke ugodi in odločbo Ministrstva za kulturo RS z dne 11. 3. 2009, št. 0140-9/2007/35 odpravi ter vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Podredno predlaga, da sodišče naloži Vladi Republike Slovenije, da je v roku 15 dni odloči o pritožbi tožeče stranke z dne 9. 7. 2009. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Ministrstvo za kulturo RS je sodišču posredovalo upravne spise in pojasnilo dosedanji potek postopka vodenega v zvezi s tožnikovo vlogo ter zavzelo stališče, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture. V nadaljevanju je pojasnilo tudi pravne podlage za svojo odločitev v odločbi zoper katero je tožnik vložil pritožbo, ter pojasnilo, da je pritožbo, ki jo je ministrstvo prejelo, preizkusilo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter jo po obravnavi in preveritvi poslalo v reševanje drugostopenjskemu organu, ki je pristojen, da o njej odloči in sicer že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ministrstvo pred tem ni nadomestilo izpodbijane odločbo z novo odločbo, kot to dopušča določba 242. ali 243. člena ZUP. Drugačna odločitev bi bila mogoča le v ponovnem postopku (po sprejemu sprememb ZUJIK), v skladu s 16. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je določil, da se lahko postopki začeti pred uveljavitvijo tega zakona zaključijo po novem zakonu. Zavod je bil obveščen, da lahko glede na spremembe zakonodaje vloži zahtevek za pridobitev statusa v javnem interesu, v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je začel veljati 6. 2. 2010, pritožbo pa, če želi umakne, kar bi skrajšalo zamudne in zapletene birokratske postopke ter prispevalo k načelo ekonomičnosti postopka, česar zavod ni storil. K I. točki izreka: Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Po določbi druge alineje prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), se lahko s tožbo zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), ki se vloži v primeru, če tožniku upravni akt ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena ZUS-1). ZUS-1 v 28. členu določa različne situacije, ko je mogoče vložiti tožbo zaradi molka organa. Situacijo, ko gre za dvostopenjski upravni postopek, kot v obravnavanem primeru, urejata drugi in četrti odstavek 28. člena ZUS-1. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 se nanaša na zadeve, kjer je prvostopenjski organ že odločil in je podan molk organa druge stopnje, medtem ko se četrti odstavek 28. člena ZUS-1 nanaša na zadeve, kjer ni bilo odločeno niti na prvi, niti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi pride v poštev uporaba določbe drugega odstavka 28. člena ZUS-1, po kateri sme stranka, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

Tožeča stranka mora torej v skladu s prejšnjim členom pozvati drugostopenjski organ, da naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh. Šele po preteku tega roka lahko vloži tožbo zaradi molka organa. Tako iz listin, ki jih je sodišču predložila tožeča stranka, kot listin, ki jih je sodišču posredoval prvostopenjski upravni organ, je razvidno, da je tožeča stranka zoper odločbo opr. št. 0140-9/92007/35 z dne 11. 3. 2009 vložila pritožbo, ki jo je, kot dokazujejo listine upravnega spisa, prvostopenjski organ dne 31. 7. 2009 poslal Vladi RS, kot pristojnemu organu za odločitev o pritožbi. Iz listin, ki jih tožbi prilaga tožeča stranka pa je razvidno, da je dne 22. 3. 2010 tožeča stranka Vladi RS poslala vlogo, v kateri jo je zaprosila, da o zadevi, kot pritožbeni organ, odloči. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopnega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve (drugi odstavek 28. člena ZUS-1). Tako ni mogoče govoriti o molku organa po določbi 28. člena ZUS-1, zato je tožba preuranjena in jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 moralo zavreči. K II. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1.