Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi se je kot predhodno obravnavalo vprašanje, ali je tožeča stranka kot tuja (srbska) pravna oseba v letu 2007 (ali celo že v 1988) lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji.

2. Sodišče prve stopnje je v relevantnem delu zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožnica lastnica parcele št. 2269/2 k. o. ... in da sta neveljavni vknjižbi dveh hipotek pri navedeni nepremičnini v korist prve toženke z začetkom učinkovanja 25. 3. 2010 ter na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred vknjižbo navedenih hipotek (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek na ugotovitev, da sta neveljavni vknjižbi dveh hipotek z začetkom učinkovanja 25. 3. 2010 pri nepremičnini, ki je vknjižena na ime drugotoženke, in na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred vknjižbo navedenih hipotek tako, da se dovoli vknjižba izbrisa hipoteke (III. točka izreka) in naložilo tožnici povrnitev stroškov obema toženkama (IV. in V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o stroških postopka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj: Ali prodajna pogodba z dne 30. 6. 1988 z overjenim podpisom takratnega direktorja prodajalca A. A. in odmerjenim davkom na promet nepremičnin in dodatek k prodajni pogodbi z dne 21. 11. 1988 predstavlja zakonito podlago za pridobitev lastninske pravice tuje osebe na kupljeni nepremičnini in ali bi ob sklenitvi prodajne pogodbe, torej leta 1988, tožeča stranka morala pridobiti tudi razpolagalni pravni posel in ali je tožeča stranka kot tuja oseba pred uveljavitvijo Ustave in Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na podlagi sklenjene prodajne pogodbe z dne 30. 6. 1988 pridobila lastninsko pravico? Ali se je pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lasti, katere lastnik je bila oseba iz države naslednice Socialistične federativne republike Jugoslavije, s spremembo družbenega sistema pretvorila v današnjo lastninsko pravico? Ali Zakon o ratifikaciji sporazuma o nasledstvu (Ur. List RS – Mednarodne pogodbe št. 20/20) predstavlja poseben zakon, ki ureja lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, kot je opredeljen v 1. 2. členu Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. List RS 44/97 s spremembami).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).