Jedro

Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastno premoženje udeležencev razdružilo tako, da prejme nasprotna udeleženka v izključno last in posest dvoinpolsobno stanovanje, predlagatelj pa nepremičnino parc. št. 2556 - gozd, vpisano pri vl. št. 2491 k.o. R. Odločilo je, da stroški postopka znašajo 60.000,00 SIT za predlog in 120.000,00 SIT za sklep ter da nosita stranki vsaka eno polovico stroškov.

Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka glede odločitve, da prejme predlagatelj v izključno last in posest parc. št. 2556 gozd. Zatrjuje pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče odločilo kljub temu, da je predložila zdravniška opravičila, iz katerih je bilo razvidno, da se zaradi slabega zdravstvenega stanja naroka na sodišču ne more udeležiti. Sodišče bi moralo narok preložiti. Ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je podana bistvena kršitev določb po členu 354/2 točka 7 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno glede nepremičnine, vpisane pri vl. št. 2491 k.o. R. Skupno premoženje strank predstavlja namreč le nedograjena hiša, celotno zemljišče, parcela št. 2556 k.o. R., pa je posebno premoženje nasprotne stranke, saj ji je to zemljišče podarila njena sestra z darilno pogodbo z dne 5.5.1987. Nasprotna stranka je v času zakona polovico parcele podarila predlagatelju in v primeru spora o tem bo vložila tožbo za vrnitev darila. Poleg tega se je parc. št. 2556 razdelila v parc. št. 2556/1, parc. št. 2556/2 in parc. št. 2556/3 iste k.o. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zanika resničnost navedb v pritožbi ter meni, da pomeni ravnanje nasprotne udeleženke le izmikanje razpravam ter zavlačevanje samega postopka.

Pojasnjuje način pridobitve skupnega premoženja in predlaga, da se v primeru nestrinjanja nasprotne stranke s sklepom premoženje razdeli na dva dela.

Pritožba je utemeljena.

Nasprotna udeleženka sicer izrecno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in se sklicuje na opravičene razloge, zaradi katerih se naroka ni mogla udeležiti (zdravniška opravičila z dne 8.12.1997, 2.2.1998 in 4.3.1998), pri tem pa ne trdi, da vabila na narok dne 16.3.1999 ni prejela oziroma ga ni prejela pravočasno. Ker odsotnost s tega naroka nasprotna udeleženka ne more opravičiti z obvestilom zdravnice, izdanim več kot leto dni pred narokom, očitana procesna kršitev načela kontradiktornosti ni bila storjena.

Pri odločanju o delitvi skupnega premoženja je sodišče vezano na predloge udeležencev postopka in na materialnopravne določbe členov 118 - 130 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V danem primeru je sodišče prve stopnje dodelilo obe sporni nepremičnini v izključno last strankama po predlogu predlagatelja, torej stanovanje nasprotni udeleženki, parcelo pa predlagatelju. Pri odločanju o tem pa sodišče ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako sodišče ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja. Sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP/77). Ker pa se skupno premoženje lahko pravilno in v skladu s citirano materialnopravno podlago razdeli le, kadar se sočasno odloča o celotnem skupnem premoženju, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep v celoti, kljub temu, da pritožnica z odločitvijo sodišča deloma soglaša. Zadeva se vrača v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče poleg zgoraj navedenega upoštevati tudi pritožbene navedbe in ugotoviti, ali so med udeležencema sporna dejstva, zaradi česar je podana podlaga za napotitev udeležencev na pravdo (9. člen ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP.