25. 5. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 25. maja 2006

odločilo:

Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 50/2005 z dne 27. 9. 2005 in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp 31/2003 z dne 14. 5. 2004 ter sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 779/99 z dne 8. 11. 2002 se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožnikov predlog, naj spremeni oziroma razveljavi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod), s katero je ta pritožnikovo akontacijo vojaške predčasne starostne pokojnine s 1. 10. 1998 prevedel v pravico do predčasne starostne pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju ZPIZVZ) tako, da je pri tem uporabil 7. in 9. člen ZPIZVZ. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa tudi revizijo. Pritrdilo je razlagi, da se po 6. členu ZPIZVZ prizna pravica do pokojnine v zneskih, kot so šli zavarovancem po vojaških predpisih za september 1991, le tistim upravičencem iz prve, druge in četrte alineje 2. člena ZPIZVZ, ki jim je bila pravica do pokojnine septembra 1991 že priznana oziroma izplačana. V pritožnikovem primeru naj zahtevani pogoj ne bi bil izpolnjen.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da so sodišča zmotno ugotovila, da so upravičenci do vojaške pokojnine po 6. členu ZPIZVZ le osebe, ki so septembra leta1991 že imele status vojaškega upokojenca, saj iz kroga upravičencev izključuje osebe iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, ki jih 6. člen navaja kot upravičence. Pri prevedbi pokojnine so sodišča njegov status še enkrat obravnavala in ugotovila, da je imel status aktivne vojaške osebe do 31. 12. 1991, čeprav sta mu Ustavno sodišče z odločbo št. Up-89/94 z dne 12. 12. 1997 in Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo št. Ps 244/98 z dne 16. 12. 1998 priznala status razpolage po 10. 7. 1991. Nezakonito in napačno naj bi bilo, da se status pritožnika spremeni, ko se pravica do akontacije prevede v pravico do pokojnine. Šlo naj bi za isto pravico, ki jo je pritožnik pridobil z že navedeno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Določba 7. člena naj se nanj ne bi mogla nanašati, ker mu je vojaški nosilec zavarovanja po vojaških predpisih že odmeril pokojnino in je zato nelogično in nezakonito določati mu pokojninsko osnovo po tem členu. Višina akontacije za čas od 1. 1. 1992 do 1. 10. 1998 je bila odrejena na podlagi odločbe o odmeri vojaške pokojnine. Posledica odmere njegove pokojnine po 7. členu je za približno 20 % nižji prejemek v primerjavi z akontacijo. S tem naj bi bilo poseženo v njegove pridobljene pravice, nedovoljeno je prišel v slabši položaj, kot je bil preden je Zakon za nazaj urejal njegove pravice do pokojnine. Z izpodbijano sodbo naj bi mu bile kršene pravice iz 14., 22., 34. in 35. člena Ustave.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-24/06 z dne 18. 4. 2006 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, ki je sporočilo, da nanjo ne bo odgovorilo. Na podlagi 22. člena Ustave je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v socialnem sporu (Zavodu), ki je sporočila, da vztraja pri stališčih, ki jih je zavzela pri dosedanjem obravnavanju pritožnikovih zahtev.

B.

4.Izpodbijane sodbe temeljijo na stališču, da se prizna pravica do pokojnine na način oziroma v višini, kot jo določa 6. člen ZPIZVZ (torej v zneskih, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991), le tistim upravičencem iz prve, druge in četrte alineje 2. člena ZPIZVZ, ki jim je bila pravica v septembru 1991 že priznana oziroma pokojnina za september 1991 že izplačana; torej le tistim upravičencem, ki so na podlagi odločbe nosilca vojaškega zavarovanja septembra 1991 pokojnino že "uživali". Vsem drugim upravičencem pa naj bi se pokojnine odmerile na način, kot ga ureja 7. člen ZPIZVZ.

5.ZPIZVZ ureja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljevanju vojaški predpisi), in usklajevanje oziroma prevedbo teh pravic. Člen 4 določa, da imajo upravičenci iz 2. člena tega zakona pravico do starostne, predčasne, družinske ali invalidske pokojnine pod pogoji in v obsegu, kot je bilo določeno v vojaških predpisih, če ni s tem zakonom določeno drugače.

6.Člena 6 in 7 ZPIZVZ urejata, kot izhaja že iz njunih naslovov, vprašanje zagotavljanja pravic, ki so jih upravičenci po tem zakonu pridobili na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, oziroma odmero pokojnin tistim upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih. Da je navedeno tudi vsebina teh določb (ne le njunih naslovov), nesporno izhaja iz besedila določb.

7.Člen 6 ZPIZVZ tako v prvem odstavku določa, da se upravičencem iz prve in druge alineje 2. člena ter upravičencem iz četrte alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Navedena določba torej povsem jasno določa, da velja za vse tiste upravičence, "ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca vojaškega zavarovanja". Analogno določba 7. člena ZPIZVZ jasno in nedvoumno določa, da se pokojnina odmeri na način, določen v tej določbi, le upravičencem, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril pokojnine, torej tistim, ki odločbe, ki jo zahteva 6. člen ZPIZVZ, nimajo.[1] Razlaga 6. člena ZPIZVZ, ki so jo sprejela sodišča, je tako v očitnem nasprotju z besedilom zakonske določbe.[2]

8.Po navedenem je pravno stališče, na katerem temeljijo izpodbijane sodbe, očitno napačno in zato v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave. Tako je Ustavno sodišče odločilo tudi v odločbi št. Up-49/05 z dne 23. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 35/06). Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Ker je ustavni pritožbi ugodilo že iz tega razloga, Ustavno sodišče ni presojalo drugih navedb pritožnika, s katerimi zatrjuje kršitev človekovih pravic.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Po 7. členu ZPIZVZ se pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na čin ali razred, ki ga je imel upravičenec neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih.

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-224/03 z dne 23. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 35/06).