Jedro

Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo vse konkretne okoliščine v zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. I. S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zoper obd.

I. S. na podlagi določil III. odst. 432. čl. v zvezi z 207. čl. ZKP podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 2. tč. I. odst. 432. čl. ZKP v zvezi s 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki navaja, da uveljavlja pritožbene izpodbojne razloge po ZKP. Predlagal je ugoditev pritožbi in odpravo pripora, podrejeno pa nadomestitev z milejšim ukrepom.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo dokaze in okoliščine, na podlagi katerih je dovolj prepričljivo obrazložilo obstoj utemeljenosti suma, da naj bi obdolženec storil v obtožnem predlogu očitano kaznivo dejanje. Temeljna predpostavka za podaljšanje pripora je zato vsekakor podana, zagovornik pa je v pritožbi niti ne izpodbija.

Sodišče prve stopnje pa je navedlo tudi konkretne okoliščine, na podlagi katerih je pravilno zaključilo, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji in je zato utemeljeno podaljšalo pripor. Obdolženčevi stiki z ljudmi izven Slovenije, na kar kaže na obdolženca naslovljena pošiljka potnih listov iz Nemčije, obseg kriminalne dejavnosti glede na število zaseženih dokumentov in aparatov za prenarejanje, teža kaznivega dejanja in tudi obdolženčeva predkaznovanost so nedvomno take konkretne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče potegnilo na življenjskih izkušnjah utemeljen in specifičen sklep, da še vedno obstoja realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, nadaljeval z enakim kaznivim dejanjem, zlasti, ker so neugotovljene osebe, s katerimi naj bi obdolženec glede na razvejano dejavnost sodeloval, še na prostosti. Obstoj pripornega razloga pa nadalje potrjujeta tudi prenarejeni potni list in v celoti ponarejena osebna izkaznica, ki sta bila pregledana dne 2.8.1999, to je takrat, ko je bil obdolženec priprt. Upoštevanje te okoliščine, čeprav dokumenta na ime Z. G. nista zajeta v obtožnem predlogu, ne pomeni nobene zmešnjave, kot neutemeljeno navaja pritožnik, pač pa le dodatno potrjuje, da so krožili ponarejeni dokumenti, izpolnjeni s pisalnim strojem, najdenem pri obdolžencu, tudi po odreditvi pripora zoper obdolženca. Če pa ima več dokumentov enako številko, pa to kvečjemu kaže na način ponarejanja dokumentov, da ima torej več dokumentov isto številko.

Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo neizogibno potrebo po podaljšanju pripora, ki se odraža predvsem v zaščiti varnosti ljudi, zlasti pred zlorabo njihovih dokumentov. Razloge sodišča prve stopnje s tem v zvezi in zaključek, da zato ne pride v poštev izrek milejšega ukrepa, pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pritožbeno sodišče sprejema tudi razloge v zvezi s potekom kazenskega postopka.

Prvostopenjsko sodišče v zadevi dela kontinuirano in poteku kazenskega postopka posveča vso skrb, tako da je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bil pripor podaljšan "brez vsake dejstvene podlage" in da razen urgenc ni bilo ničesar storjenega.

Glede na navedeno je zato sodišče druge stopnje zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.