Jedro

Po določbi 24. člena ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem pa ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sprožitev kazenskega pregona zoper odvetnika A.A. ter za morebitno zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku. V obrazložitvi odločbe tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z neizpolnjevanjem tako imenovanega vsebinskega pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navedeni pogoj se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je tako po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I K 18195/2010 ugotovila, da je v predmetni zadevi, takrat še zgolj zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1, po zasebni tožbi zasebnega tožilca B. d.o.o. z dne 3. 2. 2009, bila dne 11. 6. 2009 opravljana glavna obravnava, na kateri so bili navzoči poleg sodnice in zapisnikarice še zasebni tožilec C.C. in pooblaščenec A.A. iz Gornje Radgone ter tudi prosilec kot obdolženec. Ker pa je prosilec kot obdolženec takrat izjavil, da se želi zagovarjati s pomočjo zagovornika ter da bo zaprosil za brezplačno pravno pomoč, se je glavna obravnava preložila na nedoločen čas. Nadalje je razvidno, da je razpravljajoča sodnica dne 1. 4. 2010 izdala sklep o združitvi že navedenega kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 s kazenskim postopkom zoper prosilca, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V tem postopku sta bili opravljeni še dve glavni obravnavi, dne 29. 11. 2010 in dne 17. 1. 2011, na kateri je sodišče prve stopnje razsodilo, da je prosilec kriv obeh očitanih kaznivih dejanj, višje sodišče pa je pritožbi prosilca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prosilca oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Dne 29. 3. 2012 je sodišče izdalo še sklep o stroških po stroškovniku pooblaščenca zasebnega tožilca A.A., zoper katerega je prosilec vložil pritožbo, ki je bila s sklepom opr. št. II Ks 18195/2010 z dne 9. 5. 2012 kot neutemeljena zavrnjena.

V nadaljevanju obrazložitve in po tem, ko navede zakonske znake kaznivega dejanja oderuštva po 214. členu KZ-1, tožena stranka povzame tudi ugotovitev tožilstva, da so bile v predmetni kazenski zadevi opravljene tri glavne obravnave in odvetniku A.A. stroški za tri glavne obravnave tudi utemeljeno priznani. Prosilec pa jih je dolžan poravnati v celoti, saj je bil za kaznivo dejanje razžalitve po čl. 158 KZ-1 pravnomočno obsojen. Ker ni podan utemeljen sum, da sta osumljeni odvetnik A.A. in sodnica, ki je v zadevi razsojala, storila naznanjeno kaznivo dejanje ali katerokoli drugo kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je tožilstvo kazensko ovadbo prosilca kot neutemeljeno zavrglo.

Tožena stranka zato zaključuje, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z vložitvijo obtožnega predloga ter s sprožitvijo kazenskega pregona, manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspel, saj je bilo s strani tožilstva ugotovljeno, da v danem primeru ni bilo storjeno naznanjeno kaznivo dejanje oderuštva ali katerokoli drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sodišče pa je prav tako zavrnilo pritožbo prosilca zoper sklep, s katerim so mu bili naloženi stroški pooblaščenca zasebnega tožilca odvetnika A.A., na podlagi katerega prosilec želi sprožiti kazenski pregon. Zato organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alineja prvega odstavka 24.člena ZBPP), zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in povzema dosedanji postopek v zvezi z obtožnim predlogom po sklepu št. IK 18195/2010. Navaja, da se je za tožbo odločila na predlog varuhinje za človekove pravice in tudi protikorupcijske komisije. Vztraja, da obravnave dne 11. 6. 2009 ni bilo in da sta bile v predmetni kazenski zadevi opravljeni le dve glavni obravnavi ter da je v sklepu o povračilu stroškov bilo odločeno njemu v škodo. Sicer pa je bila to že četrta zavržena kazenska ovadba. Prosi, da sodišče zadevo pregleda in preveri, ali res ni zakonske podlage za dodelitev odvetnika oziroma brezplačne pravne pomoči, da bi se pripravil obtožni predlog zoper odvetnika A.A.. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Z izpodbijano odločitvijo je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za sprožitev kazenskega pregona zoper odvetnika A.A. zaradi kaznivega dejanja oderuštva po prvem odstavku 214. člena KZ-1. Tožena stranka je izpodbijano odločitev oprla na podatke zadeve Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I K 18195/2010 in podatke Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti. V navedeni kazenski zadevi je sodišče tožečo stranko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in ji naložilo plačilo stroškov pooblaščenca (odvetnika A.A.) zasebnega tožilca, s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti št. Kt 8017/2015 z dne 22. 6. 2015 pa je bila zavržena kazenska ovadba tožeče stranke zoper citiranega pooblaščenca zaradi kaznivega dejanja oderuštva. Na podlagi ugotovitve, da so bile v zadevi opravljene tri glavne obravnave in ne le dve, kot zatrjuje tožeča stranka, je presodila, da je verjetnost, da bi uspela s kazenskim pregonom zoper odvetnika A.A. manjša od verjetnosti, da ne bi uspela. Z navedenim zaključkom se strinja tudi to sodišče. Po določbah 24. člena ZBPP se namreč kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.

Kot izhaja iz spisnih podatkov, so bile v predmetni kazenski zadevi opravljene tri glavne obravnave, odločitev o naložitvi priznanih stroškov (za tri glavne obravnave) tožeči stranki pa je potrdil tudi senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti (sklep opr. št. II Ks 18195/2010 z dne 9. 5. 2012).

Ker tožeča stranka v tožbi zgolj ponavlja ugovore, ki jih je v pritožbenem postopku s sklepom opr. št. II Ks 18195/2010 z dne 9. 5. 2012 kot neutemeljene zavrnilo že pristojno sodišče, navedeno po presoji sodišča ne predstavlja okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bila s sprožitvijo kazenskega pregona zoper odvetnika A.A. uspešna. Zato po presoji sodišča v obravnavnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči in je bila presoja tožene stranke glede verjetnosti (ne)uspeha tožeče stranke glede obtožnega predloga pravilna.

Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-).