Jedro

Pravilnost ugotovitve dejanskih okoliščin, na katerih temelji v sporu majhne vrednosti izdana sodba, zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani oprl št. VL 126201/2015 z dne 22.10.2015 v prvem odstavku razveljavi glede plačila 0,78 EUR z obrestmi in v tem delu postopek ustavi ter glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 38,54 EUR za čas od 2.7.2015 do 20.10.2015 in v tem delu zahtevek zavrnilo. V ostalem delu - na osnovi verodostojnih listin izdan sklep o izvršbi - ostane v veljavi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 50,70 EUR.

2. Pritožuje se toženec. Uveljavlja dva pritožbena razloga: napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da zaradi neizvedenega naroka sodišču ni mogel pojasniti napačnih interpretacij bistvenih okoliščin. Trdi, da z zavarovalno pogodbo ni bil seznanjen, saj mu je Zakon o vojnih veteranih dal brezpogojno pravico do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Graja stališče, da se spremenjena zakonodaja brez njegove privolitve spremeni v pogodbeno obveznost. Za koriščenje zakonske pravice pogodbe ni bilo treba sklepati ali kogarkoli pooblastiti za sklenitev pogodbe. Kljub temu, da ta dejstva niso izkazana, sodišče šteje, da je bila pogodba sklenjena. Sprašuje se, kako naj bi odpovedal pogodbo, če ni vedel, da sploh obstaja, oziroma, kako naj bi pristal na pogodbeno razmerje, s katerim ni bil seznanjen. Povzema svoje navedbe in trditve. Tožeča stranka ni bila edina, ki mu je v podpis poslala pogodbo. Ker se na poslano ni odzval, je štel, da pogodba ni veljavna in da iz tega naslova nima obveznosti. Tožnica bi ga lahko poklicala na pogovor. Ni upoštevano, da bi se tožeča stranka lahko odzvala na ugovore iz prve pripravljalne vloge. Zaradi elektronskega plačevanja je verodostojne listine lahko predložil šele v drugem roku. Pričakuje, da bodo bančni izpiski upoštevani. V obdobju od 17.1.2012 do 17.10.2017 je bilo iz njegovega računa tožnici nakazano 1.174,14 EUR, kar presega vrednost terjatve in dokazuje, da bi gotovo poravnal priznane obveznosti. Sodba ne upošteva, da je bilo prvo dejansko plačilo, ki nakazuje na nadaljevanje pogodbenega razmerja, po pomoti izvedeno 15.10.2012; to je dobrih deset mesecev po prvem in dobrih 7 mesecev po zadnjem spornem koriščenju storitev. O nadaljevanju pogodbenega razmerja bi bilo mogoče sklepati samo v primeru, da bi istočasno plačeval in koristil storitve. Zaradi pomote pri plačilu se plačilo ne more upoštevati kot pristanek na nadaljevanje pogodbenega razmerja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

5. Pritožnik, ki v uvodu pritožbe navaja dovoljena pritožbena razloga, v nadaljevanju pritožbe nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju. Ne soglaša s prvostopenjsko dokazno oceno, katere rezultat so ugotovitve, da je s tožečo stranko sklenil pogodbo o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, da pogodbe ni odpovedal in da je nekaj obrokov zavarovalne premije - po tem, ko je njegova pravica do plačila premije iz javnih sredstev prenehala - plačal iz lastnih sredstev. Pravilnost ugotovitve teh dejanskih okoliščin, na katerih izpodbijana sodba temelji, zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku.

6. S pritožbenim očitkom, da zaradi neizvedene glavne obravnave svojih navedb ni mogel pojasniti in je prišlo do napačne interpretacije njegovih navedb, pritožnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Na ta očitek, ki ga pritožnik podrobneje ne utemelji, velja odgovoriti, da v sporu majhne vrednosti sodišče naroka ne izvede, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. čl. ZPP). Ker pritožnik očitane kršitve postopka ni pojasnil, pritožbeno sodišče pa absolutnih bistvenih kršitev postopka, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čl. ZPP), ni zaznalo, je tudi ta pritožbeni razlog zavrnjen. Dokaza z zaslišanjem strank toženec ni predlagal. 7. Pravilno je prvostopenjsko stališče, da je bil toženec dolžan vsa dejstva navesti in dokaze predlagati v prvi pripravljalni vlogi, vloženi v tem pravdnem postopku (451. čl. ZPP). Dejstvo, da je sporna plačila izvedel po pomoti, je toženec navajal že v ugovoru, torej več mesecev pred vložitvijo prve pripravljalne vloge. Zato ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da zaradi plačevanja po elektronski poti dokazil o tem plačevanju ni mogel pravočasno predložiti. Če bi ravnal skrbno, bi si jih lahko preskrbel in predložil pravočasno. V postopku je dolžan ravnati skrbno, saj je zgolj s sodelovanjem strank, torej z doslednim spoštovanjem rokov oz. omejitev pri navajanju novih dejstev in dokazov, mogoče zagotoviti spoštovanje načela ekonomičnosti, ki ga zapoveduje 11. čl. ZPP. To načelo ima v sporu majhne vrednosti še večji pomen; celo s krajšimi roki, omejenim številom vlog in drugimi ukrepi se skuša zagotoviti hiter in učinkovit postopek. Sicer pa se je prvostopenjsko sodišče do seznama plačilnih nalogov (listina A5) opredelilo. Iz te listine ni moglo razbralo, da bi pri plačevanju prišlo do napačnega sklica, saj ima vsako plačilo svojo sklicno številko. Kaj z navedenim seznamom dokazuje, pritožnik v pripravljalni vlogi, kateri je ta dokaz predložil, ni pojasnil. V pritožbi se sklicuje na iz listine razviden seštevek vseh plačil - znesek 1.174,14 EUR - ki je za ugotavljanje neplačanih zavarovalnih premij povsem irelevanten podatek. Pritožbeno sklepanje, da bi - glede na takó veliko plačano terjatev - gotovo plačal vse svoje priznane obveznosti, ni logično. V postopku se namreč odloča o sporni obveznosti; torej o obveznosti, ki je toženec ne prizna in je tudi pred pravdo ni priznaval. 8. Materialno pravo je pravilno uporabljeno. Sodišče prve stopnje se sklicuje na zavarovalno pogodbo - 921. čl. Obligacijskega zakonika. Toženec - zavarovanec je dolžan izpolniti svojo, iz zavarovalne pogodbe izhajajočo obveznost - plačati zavarovalno premijo (936. čl. Obligacijskega zakonika).

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.