Up-338/97

15. 2. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. februarja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije št. Pp-3154/97 z dne 5. 9. 1997 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Kranju št. P-5010/95 z dne 10. 10. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano odločbo sodnika za prekrške je bil pritožnik kaznovan z denarno kaznijo 17 000 tolarjev zaradi prekrška zoper varnost cestnega prometa. Senat za prekrške je pritožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnil. V ustavni pritožbi navaja, da odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in da za prometno nesrečo ni odgovoren. Sodnik za prekrške naj bi odločil le na podlagi navedb soudeleženca in policista, njegovega zagovora pa naj ne bi upošteval. Zaradi neupoštevanja njegovega zagovora in ker se dejansko stanje ni ugotavljalo tudi z izjavami prič prometne nezgode, naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom.

2.Ustavno sodišče je v svojih odločitvah o ustavnih pritožbah že večkrat poudarilo, da ni inštanca v sodnih postopkih, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118).

3.Ustava v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Navedena določba se nanaša tudi na postopek o prekršku in je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Določba 22. člena Ustave zahteva, da ima obdolženec v postopku o prekršku ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka, vključno s predlaganjem dokazov v svojo korist. Vendar pa to ne pomeni, da je organ, ki odloča o prekršku, dolžan izvesti vse predlagane dokaze.

Predvsem ni dolžan izvesti dokazov, ki za odločitev o zadevi niso relevantni - torej dokazov, ki ne bi mogli vplivati na njegovo odločitev.

4.Pritožnikov očitek, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o okoliščinah prometne nezgode, ni utemeljen. V postopku na prvi stopnji je pritožnik podal svoj zagovor, v katerem je predstavil svoj pogled na dejansko stanje zadeve.

Prvostopni organ je njegove navedbe vzel na znanje in se do njih tudi opredelil. V odločbi sodnika za prekrške je dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloženo, na podlagi katerih izvedenih dokazov je bilo mogoče sklepati na obstoj odločilnih dejstev in zakaj ni bilo mogoče slediti pritožnikovemu zagovoru. Pojasnjeno je tudi, da na pritožnikovo odgovornost za prekršek ne vpliva dejstvo, da naj bi se na mestu trčenja ustavil (kar je pritožnik, kot je razvidno iz njegove pritožbe zoper odločbo sodnika za prekrške, želel dokazovati s pričami). Možnost izjaviti se o okoliščinah prometne nesreče je imel pritožnik tudi v pritožbi zoper prvostopno odločbo, ki jo je izkoristil.

Dejstvo, da organi, ki so odločali o prekršku, niso sledili pritožnikovemu zagovoru, pa še ne utemeljuje kršitve enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Ker zatrjevana kršitev človekovih pravic ni podana, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk