Jedro

Nezadovoljstvo z delom odvetnika v drugih postopkih ni razlog za razrešitev odvetnika v postopku, v katerem je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo proti odločbi tožene stranke z dne 7.2.2005. Z njo je bilo (med drugim) odločeno, da se tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi ter se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivih dejanj po členu 217/1, 134/1, 145/1 in 152/1 KZ ter kot oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP (1. točka izreka); za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa se določi odvetnik I.V. (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano 2. točko upravne odločbe (določitev odvetnika za izvajanje pravne pomoči) navaja, da tožnik z zatrjevanji, da postavljeni odvetnik v drugi zadevi svoje dolžnosti ne opravlja v redu, smiselno uveljavlja pravico do izbire pooblaščenca, za kar pa v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in 50/04 - v nadaljevanju ZBPP) ni podlage. Zato mu tožena stranka za izvajanje brezplačne pravne pomoči utemeljeno ni določila enega izmed odvetnikov, ki jih je predlagal tožnik; pa tudi sicer nobeden izmed predlaganih odvetnikov ni na seznamu odvetnikov za nudenje brezplačne pravne pomoči. Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ki mu je za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila odvetnika I.V. Navaja, da naj bi mu bil omenjeni odvetnik že postavljen v drugih pravdnih zadevah, pa svojega dela ni opravljal v redu. Zato predlaga, da vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi, omenjenega odvetnika razreši in mu postavi oziroma določi drugega.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je z očitkom v tožbi, da z delom odvetnika, ki mu je določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči ni zadovoljen, uveljavljal izločitev odvetnika po določbi 9. odstavka 30. člena ZBPP, ne pa izbire pooblaščenca, kot zmotno meni sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Po določbi 9. odstavka 30. člena ZBPP sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi pa se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije.

Omenjeno zakonsko določbo je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v tistem postopku, v katerem je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Tožnikovo nezadovoljstvo z delom odvetnika v drugih pravnih postopkih zato ne more biti relevantna okoliščina za njegovo izločitev v zadevi, v kateri mu je bil imenovani odvetnik postavljen v okviru brezplačne pravne pomoči. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikovo tožbo, pravilna.

Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se izpodbija sodba sodišča prve stopnje, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.