Jedro

Sodišče prve stopnje kot mesečni prejemek ne bi smelo upoštevati poleg plače predlagateljice tudi stroškov prevoza na delo in prehrano.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagateljico oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje oziroma, da sklep spremeni tako, da predlagateljico oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je zmotno ugotovljeno dejansko stanje, napačno pa je uporabljeno tudi materialno pravo. Pritožnica je imela neto osebni dohodek od julija do septembra 2011 malo čez 600,00 EUR. Tudi danes je njen osebni dohodek praktično enak. Pritožnica živi z enim otrokom v podnajemniškem stanovanju, kjer plačuje mesečno najemnino 300,00 EUR. Že nekaj mesecev je brez preživnine, saj je oče otroka nezaposlen in je bila prisiljena začeti izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je imela tožnica vezana sredstva v višini 5.000,00 EUR, ki pa jih je porabila za poplačilo dolga, ki ga je imela do M. S., ki ji je sredstva posodil v času, ko pritožnica ni dobivala plače. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je predlagateljičino premoženjsko stanje tako, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje, oziroma ogroženo preživljanje njenega otroka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks upoštevalo predlagateljičine mesečne prejemke iz naslova plače v višini 748,82 EUR, mesečni prejemek iz naslova preživnine v višini 100,00 EUR ter 5.000,00 EUR prihrankov, ki jih je imela predlagateljica vezane na G. b., d.d..

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pritožnica pravilno opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede višine mesečnih prejemkov iz naslova plače. Zakon o sodnih taksah ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je potrebno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). ZBPP v 14. členu v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka napotuje na smiselno uporabo 27. člena Zakona o socialnem varstvu. Sledni je bil derogiran z 12. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki določa, da se v lastni dohodek in prejemke, ki se upoštevajo, štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po sedaj veljavnem Zakonu o dohodnini pa se v davčno osnovo ne vštevajo (in niso obdavčljiva) povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom in stroški prevoza na delo (3. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh).

6. Kot izhaja iz izpisa prometa (list. št. 17 - 21) predlagateljica prejema plačo v približni višini 630,00 EUR, poleg tega pa še približno 150,00 EUR kot povračilo stroškov prevoza in prehrane. S tem, ko je sodišče prve stopnje upoštevalo kot mesečni prejemek tako njeno plačo, kot tudi stroške prevoza na delo in prehrano kot dodatke, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi dejansko stanje napačno ugotovilo. Predlagateljičin mesečni dohodek iz naslova plače namreč znaša le 630 EUR.

7. Pri ugotavljanju predlagateljičinega premoženjskega stanja je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo tudi sredstva v višini 5.000,00 EUR. Kot izhaja iz listin v spisu, predlagateljica s temi sredstvi v času odločanja (izdaje sklepa) o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni več razpolagala. V pritožbi je predlagateljica tudi pojasnila, da je ta sredstva, ki jih je prejela na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, porabila za poplačilo dolgov, nastalih v zvezi z njenim preživljanjem v času, ko ni prejemala dohodkov.

8. Pritožbeno sodišče je poleg nižjih prihodkov in prihrankov, kot izhaja iz predhodne obrazložitve, pri presoji utemeljenosti pritožbe, upoštevalo tudi njeno navedbo, da živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 300,00 EUR na mesec. Kot izhaja iz potrdila J. B. (dokaz 8), je predlagateljica začela plačevati najemnino v višini 300,00 EUR v letu 2012, kar je po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker se zato predlagateljica na to dejstvo ni mogla sklicevati v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče to navedbo štelo kot dopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o taksni oprostitvi imelo podlago za pravilen zaključek, da predlagateljica, oziroma njena hči, prejema mesečno 100,00 EUR preživnine (list. št. 14). Pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da so skupni mesečni prejemki predlagateljice in njenih družinskih članov (plača 630,00 EUR, preživnina 100,00 EUR ter otroški dodatek 74,83 EUR), upoštevajoč nujne stroške, med katere sodi tudi plačilo najemnine v mesečnem znesku 300,00 EUR, tako nizki, da bi bila s plačilom sodne takse za postopek v višini 1.267,20 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se predlagateljica s hčerjo preživlja. To še toliko bolj velja v primeru resničnosti pritožbenih navedb predlagateljice, da oče njene hčerke v zadnjih mesecih preživnine niti ne plačuje redno, kar potrjuje tudi s pritožbi priloženim izpisom prometa na računu E. A. (dokaz 10).

10. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je predlog predlagateljice za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen, posledično pa je utemeljena tudi njena pritožba. Le-tej je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagateljico oprostilo plačila sodnih taks v postopku (3. točka 365. člena ZPP).