Jedro

Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko odZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral toženec zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani upravni akt se v točki II. izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: Organ za BPP) odvetniku A. A. iz Slovenske Bistrice (v nadaljevanju: tožnik) odmeril stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 386,14 EUR (I. točka izreka). V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil (II. točka izreka) in odločil, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa Organ za BPP pojasnjuje, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je je bil deležen B. B. v zvezi s postopkom opr. št. I Kpr 36682/2020 Okrožnega sodišča na Ptuju. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa organ za BPP navaja, da je odvetnik v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ob upoštevanju določila petega odstavka 17. člena ZOdv, upravičen do povrnitve stroškov v skupnem znesku 386,14 €, in sicer mu je organ za BPP priznal: 120 točk za zastopanje 5. 10. 2020, 120 točk za zastopanje 16. 3. 2021 in 150 točk za urnino, 120 točk za zastopanje 12. 5. 2021 in 100 točk za urnino, 50 točk za dokazni predlog z dne 5. 10. 2020 in 50 točk za dokazni predlog z dne 16. 3. 2021, trikrat po 40 točk za odsotnost iz pisarne 5. 10. 2020, 16. 3. 2021 in 12. 5. 2021 ter 16,6 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupno torej 846,6 točk oziroma ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv 431,6 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 €) znaša 258,96 €. K odmerjenim in priznanim stroškom, je organ za BPP, prištel kilometrino v skupnem znesku v višini 55,50 € ter odmeril 22 % DDV, ki znaša 69,18 € in odvetniku priznal stroške parkirnine v višini 2,50 €.

3. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da organ za BPP tožniku ni priznal 100 točk za pregled kazenskega spisa, 100 točk za posvet s stranko pred zaslišanjem in 100 točk za končno poročilo stranki, vse po tarifni številki 39 OT V nadaljevanju tar. št.), s pojasnilom, da je do teh storitev odvetnik, lahko upravičen zgolj, v kolikor storitve iz te tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Ker je odvetnik upravičen do nagrad v okviru sodnega postopka, po mnenju organa za BPP, ne more biti upravičen do storitev po tar. št. 39 OT, ker so opravila odvetnika že del priznanih nagrad.

4. Nadalje organ za BPP odvetniku ni priznal štirikrat po 120 točk za zaslišanje prič 16. 3. 2021 in trikrat po 120 točk za zaslišanje prič 12. 5. 2021, pri čemer je pojasnil, da se zaslišanja, opravljena na isti dan, štejejo kot en narok in se odmeri zgolj ena nagrada ter urnina v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT. Odvetniku je organ za BPP priznal za zastopanje na zaslišanju 16. 3. 2021 120 točk in 150 točk za urnino (zaslišanja prič so trajala od 13.10 ure do 15.13 ure), za zastopanje na zaslišanju 12. 5. 2021 pa do 120 točk in do 100 točk za urnino (zaslišanja prič so trajala od 13.00 do 14.55 ure).

_Tožbene navedbe_

5. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da je toženec neutemeljeno zavrnil stroške za opravljene odvetniške storitve in izdatke, in sicer za pregled kazenskega spisa (tar. št. 39/2 OT) 100 točk, posvet s stranko pred zaslišanjem v preiskavi (tar. št. 39/1 OT) 100 točk in za končno poročilo priprti stranki o poteku preiskave (tar. št. 39/1 OT) 100 točk. Saj gre, po prepričanju tožnika, za samostojne storitve, ki niti pojmovno niso in ne morejo biti zajete v drugih postavkah OT in so potrebne za učinkovito ter strokovno zastopanje ter jih je potrebno opraviti, zlasti ko gre za stranko, ki je v zaporu in tako predstavljajo navedene storitve edini možen način, kako se odvetnik lahko sporazumeva s stranko, se seznani z zadevo in pripravi obrambo. Toženec, po mnenju tožnika, evidentno ni spoštoval obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS), prav tako pa je odločil v nasprotju s sodno prakso Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 27024/2017 z dne 11.12.2018. 6. Tožnik v tožbenih navedbah dalje navaja, da bi mu moral toženec priznati nagrado za vsako preiskovalno dejanje v skladu s tar. št. 9/1 OT in ne zgolj za eno preiskovalno dejanje povišano za urnino. Po prepričanju tožnika bi mu moral toženec priznati 120 točk za zaslišanje obdolženca dne 5.10.2020 (tar. št. 9/1 OT), 120 točk za zaslišanje priče C. C. dne 16.3.2021 (tar. št. 9/1 OT), 120 točk za zaslišanje priče D. D. dne 16.3.2021 (tar. št. 9/1 OT), 120 točk za zaslišanje priče E. E. dne 16.3.2021 (tar. št. 9/1 OT), 120 točk za zaslišanje priče F. F. dne 16.3.2021 (tar. št. 9/1 OT), 120 točk za zaslišanje priče G. G. dne 12.5.2021 (tar. št. 9/1 OT),120 točk za zaslišanje priče H. H. dne 12.5.2021 (tar. št. 9/1 OT) in 120 točk za zaslišanje priče I. I. dne 12.5.2021 (tar. št. 9/1 OT). V postopku preiskave je odvetnik, po mnenju tožnika, upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške po tar. št. 9 OT za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.

7. Tožnik izpostavlja, da je takšno tudi pojasnilo k tar. št. 9 OT, ki je bilo sprejeto na Upravnem odboru Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2Q16-p2 Ljubljana, dne 12. julija 2016, ki je za sodišče zavezujoče (VSC Sklep II Kp 27024/2017 z dne 11.12.2018). Dalje v tožbenih navedbah izpostavlja, da je Upravni odbor pojasnil, da 178. člen v povezavi s 174. čl. Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in smiselno ostali pod XVI. poglavjem “Preiskava“, opredeljujejo zaslišanje priče kot preiskovalno dejanje (t.i. posamezno preiskovalno dejanje). Določilo tar. št. 9 OT pa opredeljuje odvetniške stroške za zastopanje v predhodnem postopku, za narok v predhodnem postopku in udeležbo na preiskovalnih in drugih dejanjih izven glavne obravnave. OT, po mnenju tožnika, torej določa vrednotenje odvetniške storitve za vsako takšno storitev posebej, zaradi česar je šteti, da je vsako zaslišanje priče v postopku preiskave posamezno dejanje preiskave oz. posamezni narok. Dalje izpostavlja, da OT nikjer ne določa, da več preiskovalnih dejanj, oz. narokov v postopku preiskave ali predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok/eno preiskovano dejanje, četudi so ti opravljeni isti dan, zaradi česar tudi ni pravne podlage, da bi več preiskovalnih dejanj (več zaslišanj prič) ali narokov šteli zgolj kot eno, za razliko od ZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje.

8. Tožnik odločitvi toženca oporeka tudi, ker naj bi v izpodbijanem sklepu odločil v nasprotju s 36. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1), ki določa davčno osnovo. Na podlagi petega odstavka 36. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti: postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve. Po njegovem prepričanju iz navedenega izhaja, da mora odvetnik (davčni zavezanec, identificiran za namene DDV) obračunati DDV od davčne osnove, določene v skladu s 36. členom ZDDV-1, kar pomeni, da se vanjo vštevajo tudi izdatki, potrebni za izvršitev dela, torej tudi materialni stroški, potni stroški, parkirnine itd., ki pa jih tožena stranka odvetniku ne priznava.

9. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da sodišče izvede dokazne predloge, ki jih predlaga v dokaz svojih navedb v tožbi ter zasliši stranke, nato pa naj izpodbijani sklep spremeni v točki I. izreka tako, da mu povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 742,59 eur, točka II. pa se razveljavi. Podredno pa predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in vrne v ponovno odločanje tožencu. Tožencu pa naj naloži povračilo stroškov sodnega postopka skupaj z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe iz odgovora na tožbo_

10. Toženec je sodišču dostavil upravni spis. V odgovoru na tožbo toženec vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da obvezna razlaga OT, ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije 12. 7. 2016, brez predhodnega soglasja ministra, pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu RS, za sodišče ni zavezujoča. V nadaljevanju pa pojasnjuje, da OT v tar. št. 9 določa nagrade za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, pri čemer je višina odmerjene nagrade odvisna od kaznivega dejanja, zaradi katerega je v teku postopek. Udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič na isti dan v isti kazenski zadevi, po prepričanju toženca, predstavlja en narok, ker ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju, zaradi česar se za vsak posamezen dan prizna nagrada za en narok ter urnina v primeru trajanja več kot eno uro v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT. Nadalje toženec ponovno pojasnjuje, da tar. št. 39 OT izrecno določa, da je do nagrad po navedeni tar. št. odvetnik upravičen zgolj, v kolikor storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Nagrade za pregled kazenskega spisa, za posvet s stranko pred zaslišanjem in končno poročilo stranki so storitve, ki so po prepričanju toženca, priznane že v drugih priznanih in odmerjenih nagradah tožniku v okviru sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu B. B. dodeljena brezplačna pravna pomoč.

11. V zvezi s stroški parkirnine toženec navaja, da je v priglašenih in priznanih stroških parkirnine v skupnem znesku 2,50 € že upoštevan DDV. Pojasnjuje, da je razvidno iz računov, ki jih je tožnik priložil napotnici, s katero je priglasil stroške (račun z dne 5. 10. 2020 in račun z dne 12. 5. 2021), da je DDV že obračunan v končnem znesku za plačilo, zaradi česar bi ob ponovnem obračunavanju DDV, kot navaja tožnik, prišlo do dvojnega obračunavanja DDV, kar ni dovoljeno.

_Navedbe stranke z interesom_

12. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 B. B. (upravičenecu do brezplačne pravne pomoči) kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

_Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

13. Tožba je utemeljena.

14. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev toženca, s katero je tožniku odmeril stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 386,14 EUR (I. točka izreka). V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil (II. točka izreka) in odločil, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

15. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, ki jo je bil deležen B. B. v zvezi s postopkom opr. št. I Kpr 36682/2020 Okrožnega sodišča na Ptuju. Tožnik je upravičenca v navedenem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril in priznal nagrado za stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 386,14 EUR. V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil. V obravnavni zadevi je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa.

16. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

17. Organ za BPP tožniku ni priznal 100 točk za pregled kazenskega spisa, 100 točk za posvet s stranko pred zaslišanjem in 100 točk za končno poročilo stranki, vse po tar. št. 39 OT, s pojasnilom, da je do teh storitev odvetnik, lahko upravičen zgolj, v kolikor storitve iz te tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pri tem pa ni navedel, v kateri tarifni številki bi bili ti stroški zajeti, zaradi česar, po stališču sodišča, v tem delu sklep ni dovolj obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti.

18. Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti namreč v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. Torej organ za BPP bi moral navesti v kateri tarifni številki naj bi bili ti stroški zajeti.

19. Pri tem sodišče pojasnjuje, da je Upravni odbor OZS dne 9. 2. 2016 resda podal obvezno razlago k tar. št. 39/1 OT, pri čemer pa sodišče poudarja naslednje. ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Sodišče je tudi skladno z določilom 125. člena Ustave RS vezano samo na Ustavo RS in zakon. OZS je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora OZS presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv. Pri tem se ne sme spregledati, da k tej obvezni razlagi pravosodni minister ni dal soglasja, niti ta razlaga ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Naslovno sodišče se zato nanjo ni oprlo; vezano je namreč na Ustavo in zakon (načelo neodvisnosti sodstva; 125. člen Ustave RS).1

20. Iz tar. št. 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 120 točk, pač pa to, ali se prizna nagrada za zaslišanje vsake priče posebej, če je bilo več prič zaslišanih na isti dan. Organ za BPP tožniku ni priznal štirikrat po 120 točk za zaslišanje prič 16. 3. 2021 in trikrat po 120 točk za zaslišanje prič 12. 5. 2021. Priznal pa je za zastopanje na zaslišanju 16. 3. 2021 120 točk in 150 točk za urnino (zaslišanja prič so trajala od 13.10 ure do 15.13 ure), za zastopanje na zaslišanju 12. 5. 2021 pa do 120 točk in do 100 točk za urnino (zaslišanja prič so trajala od 13.00 do 14.55 ure). Toženec je zavzel stališče, da pripada za vse priče, katerih zaslišanja so bila opravljena na isti dan, le ena nagrada v višini 120 točk in ne 120 točk za vsako zaslišano pričo posebej, kot je to zahteval tožnik. Svojo odločitev je toženec utemeljil s tem, da se zaslišanja, opravljena na isti dan, štejejo kot en narok in se odmeri zgolj ena nagrada ter urnina v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT.

21. Toženec v izpodbijanem sklepu, v ničemer ni utemeljil in ni pojasnil, zakaj je sprejel razlago OT, po kateri je za zaslišanje več prič na naroku priznal zgolj nagrado za eno opravljeno dejanje ter tudi v izpodbijanem sklepu ni obrazložil, zakaj ni sledil pojasnilu upravnega odbora OZS s tem v zvezi. Toženec je zavzel stališče, da v takem primeru pripada za vse priče le ena nagrada v višini 120 točk in ne 120 za vsako zaslišano pričo. Navedeno stališče toženca nima podlage v OT. Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral toženec zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej. Tožnik opozarja na pojasnilo k tar. št. 9 OT, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oziroma za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. Sodišče glede tožnikovega sklicevanja na pojasnilo k tar. št. 9 OT še dodaja, da obvezne razlage OT, ki jo sprejme OZS brez soglasja ministra za pravosodje in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati. Ker izpodbijani sklep tudi v tem delu ne vsebuje razlogov za odločitev, ga sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

22. V zvezi z ugovorom tožnika glede stroškov parkirnine sodišče pritrjuje tožencu, da je v priglašenih in priznanih stroških parkirnine v skupnem znesku 2,50 € že upoštevan DDV. Kar je razvidno iz računov, ki jih je tožnik priložil napotnici, s katero je priglasil stroške (račun z dne 5. 10. 2020 in račun z dne 12. 5. 2021).

23. Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali izpodbijana odločba organa vsebuje vse konkretizirane razloge za svojo odločitev. Organ za BPP je kot organ v predmetnem postopku vodil uradni postopek v katerem morajo biti, med drugim, spoštovana tudi vsa pravila upravnega postopka med drugim tudi, da je izdana odločba, skladno z določili 214. člena ZUP, ustrezno obrazložena.2 Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

24. Iz 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika tudi pred državnimi organi, namreč med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, kar je bistvo za izvedbo poštenega postopka in velja za vsak postopek voden pred državnim organom. Pravica do izjave pa ne pomeni samo neposredne izjave pred organom ali izjavo o določeni listini temveč tudi izjavo glede obrazložitve razlogov organa za odločitev, saj je navedeno temelj poštenega postopka. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, tudi, če gre za upravni postopek. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor ima pravico do izjave, in da je v posledici akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem v nadaljevanju posamezniku kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in izhaja tudi iz določil ZUP.

25. Sodišče tako zaključuje, da ima izpodbijani sklep v delu, ki ga izpodbija tožeča stranka, take bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožniku ni priznala navedene nagrade, izpodbijani sklep tako nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP 3, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo.4 Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1).

26. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

27. Tožnik je s predlogom za svoje zaslišanje in za zaslišanje toženca smiselno predlagal opravo glavne obravnave. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči, da je pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve in koliko prič je bilo zaslišanih. Sporno je le vprašanje, katere storitve se mu glede na določila OT priznajo, kar pa je izključno materialnopravno vprašanje. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

28. Predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči o zadevi, sodišče ni sledilo. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (prvi odstavek 7. člena ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65. člena in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih odločb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.5 Ob tem sodišče še pojasnjuje, da je upravni akt odpravilo in vrnilo istemu organu v ponovni postopek le v točki II. izreka, saj točka I. izreka ne posega v tožnikov pravni interes in je iz vsebine tožbenih navedb jasno, da izpodbija le zavrnilni del. **K točki II izreka:**

29. Glede na dejstvo, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo je, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika je tožnik, ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, zadeva pa je bila rešena izven naroka, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženi stranki.

30. OT se v upravnem sporu med drugim uporabi v primeru odločanja sodišča v sporu polne jurisdikcije, torej ko sodišče odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi in mora v takem primeru odločiti stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku - ZPP (prvi odstavek 25. člena ZUS-1). ZPP pa v drugem odstavku 155. člena izrecno napotuje na uporabo tarife.6 Kadar pa sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, sodišče prisodi tožniku pavšalni znesek, ki ga mora plačati toženec, če sodišče tožbi ugodi (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).7

31. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

32. Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

1 Enako tudi sodba UPRS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022 2 V skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 3 V skladu z navedeno določbo mora obrazložitev upravne odločbe namreč obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. 4 Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter možnosti pravnega in posebej sodnega varstva (Glej tudi Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. točka). 5 Mira Dobravec Jalen...et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 370 – 371. 6 Glej VSRS sklep I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017. 7 Glej VSRS sklep U 2/2018-22 z dne 24. 2. 2022.