Jedro

Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upraviteljice za njeno razrešitev.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila upraviteljica, vztrajala pri razlogih za svojo razrešitev ter predlagala, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se jo v tem postopku razreši funkcije upraviteljice.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je predlog upraviteljice zavrnilo z nosilnimi razlogi, da pogoji za njeno razrešitev niso podani niti po ZFPPIPP niti po ZPP. Opisane okoliščine, zlasti dejstvo, da je bila upraviteljica pet let sošolka z direktorjem ločitvenega upnika in njegovo ženo, po oceni sodišča ne vzbujajo dvoma v njeno nepristranskost, še posebej, ker sama navaja, da to na njeno delo ne vpliva. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je delo upraviteljice v tem postopku glede na mednarodni element in sprožitev sekundarnega stečajnega postopka odlično in opravljeno v korist stečajne mase, zato ne vidi razloga za njeno razrešitev.

5.Upraviteljica odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s ponavljanjem navedb iz predloga za razrešitev z dopolnitvijo. Ponovno poudarja, da ločitveni upnik A., d. o. o., oziroma njen direktor, s katerim je bila sošolka na Pravni fakulteti v ..., poskuša vplivati na vodenje stečajnega postopka, zato je zahtevala, da se celotna korespondenca ločitvenega upnika z njo vodi preko sodišča. Dodala je, da se počuti osebno ogroženo ter meni, da je zaradi zelo občutljivega stečajnega postopka ter v izogib potencialnemu dvomu v njeno nepristranskost potrebna njena razrešitev.

6.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Stečajni upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti opravlja svoje zakonske pristojnosti in naloge zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Upravitelj je organ stečajnega postopka, ki svoje naloge opravlja samostojno v skladu s pravili stroke, njegove naloge pa so določene v skladu s potrebami postopka zaradi insolventnosti. Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti mora upravitelj ravnati z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Gre za skrbnost, ki se glede na posebna strokovna znanja za vodenje postopkov zaradi insolventnosti, ki jih ima, pričakuje od upravitelja. Nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek, saj je slednji tudi odgovoren za hitro in uspešno izvedbo ter zaključek stečajnega postopka (prim. prvi odstavek 48. člena ZFPPIPP). V okviru vodenja postopka zato daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena ZFPPIPP), sodnik pa ima tudi pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač

pa gre tudi za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotoviti najboljše pogoje za plačilo upnikov; 47. člen ZFPPIPP). Tak način nadzora (torej vsebinski) se od sodišča tudi pričakuje, ne glede na to, da v zakonu ni izrecno in posebej urejen. Sodnik, ki vodi postopek, pa mora stečajnemu upravitelju (tudi) zaupati.

7.Ni dvoma, da upraviteljica uživa zaupanje sodišča. Še več, njeno dosedanje delo v tem postopku ocenjuje kot odlično. Prav tako ni dvoma, da pogoji za razrešitev upraviteljice po 118. členu ZFPPIPP niso podani. V navedenem členu ZFPPIPP so določene (tri) skupine razlogov za razrešitev upravitelja, ki izvirajo iz sfere upravitelja, upraviteljica pa niti ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da ne zatrjuje nobenega izmed zakonsko določenih razlogov za njeno razrešitev, saj navaja (zgolj) osebne okoliščine, zaradi katerih meni, da bi bila njena razrešitev v tem stečajnem postopku (ki ga sama ocenjuje kot zelo občutljivega) koristna.

8.V konkretnem primeru ni podan niti odklonitveni razlog iz 5. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP oziroma 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da s strani upraviteljice navedeni razlog ni upravičen razlog za njeno razrešitev. Opisane okoliščine (poznanstvo z direktorjem ločitvenega upnika in njegovo ženo ter posredni skupni prijatelji) same po sebi niso take, da bi pri razumnem človeku lahko vzbujale upravičen dvom o njeni nepristranskosti; dejstvo, da posamezni upnik(i) izvaja(jo) pritisk na upraviteljico, pa ne more in ne sme biti razlog za njeno razrešitev.

9.Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da upraviteljica v tem postopku čuti velik pritisk upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja, upravitelj pa se ne more in ne sme ukloniti zahtevam posameznega upnika. Upravitelj ima pomembno funkcijo v postopku zaradi insolventnosti, že zgoraj pa je pojasnjeno, da mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Presojo pravilnosti upraviteljevih ravnanj opravi sodišče, zaradi česar je upraviteljičina vnaprejšnja bojazen, da bi v bodoče lahko bil podan dvom v njeno nepristranskost, odveč. O vsakršnem vmešavanju v njeno delo je upraviteljica dolžna obvestiti sodišče. To je upraviteljica tudi storila in zahtevala, da se korespondenca med upniki in njo vodi preko sodišča. Upraviteljica lahko od sodišča zahteva tudi sprejem določenih ukrepov, če bi se pritiski nanjo nadaljevali, ter navodila za nadaljnje postopanje. Ravnanje upraviteljice (ki ji sodišče zaupa in njeno delo ocenjuje kot odlično ter v korist stečajne mase) in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog, posamezne odločitve upraviteljice pa so ne nazadnje tudi predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi. Zato tudi višje sodišče ocenjuje, da se upraviteljica iz razlogov, ki jih je navedla v svoji zahtevi (in ponovila v pritožbi), ne more razrešiti. Višje sodišče pa opozarja tudi na dejstvo, da vsaka zamenjava upravitelja nujno podaljša postopek, saj novi upravitelj potrebuje določen čas, da prevzame posle insolventnega dolžnika in se seznani z njimi, sploh če gre za kompleksnejši postopek (kot v tem primeru), zato v odsotnosti razlogov za zamenjavo upraviteljice njenemu predlogu tudi iz tega razloga ni mogoče slediti.

10.Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 115, 115/2, 115/2-5, 118

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.