Jedro

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno razlagala merilo M2. Tudi po stališču sodišča naročnik z navedenim merilom ni izključil uporabe določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj bi moral v določilu razpisne dokumentacije to izrecno in nedvoumno napisati, tega pa ni storil. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da predložitev tehnično (zelo) slabih kopij/scanov dokumentov v ponudbi ne pomeni položaja, da ta dokazila sploh niso bila predložena. Tožnik je dokazila za izpolnjevanje merila M2 ob oddaji ponudbe torej predložil, čeprav delno neberljiva, zato ga je naročnik ob pravilni uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zakonito pozval na dopolnitev ponudbe - predložitev boljših kopij/scanov dokumentov (stališče tožene stranke).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov zahtevek za revizijo (1. točka izreka) in tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik A. (v nadaljevanju naročnik) javno naročilo "Opravljanje storitev čiščenja prostorov z okoljsko manj obremenjujočimi čistili in dobavo potrošnega materiala v A." (v nadaljevanju javno naročilo) oddal po odprtem postopku. Dne 20. 5. 2024 je naročnik na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju Portal) objavil Odločitev o oddaji javnega naročila na podlagi 90. člena Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-3) z dne 17. 5. 2024¹ (v nadaljevanju Odločitev), s katero je javno naročilo oddal ponudniku B., d. o. o., (v nadaljevanju izbrani ponudnik), ki je oddal dopustno in po merilu najugodnejšo ponudbo.

3.Zoper Odločitev je tožnik pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem je trdil, (1.) da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika v nasprotju z določili ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju razpisna dokumentacija), (2.) da je izbranega ponudnika po poteku roka za oddajo ponudb v nasprotju z določili razpisne dokumentacije pozval k dopolnitvi oziroma predložitvi berljivih obrazcev M-1² in M-3³, (3.) ki ju je nepooblaščena oseba tudi naknadno dopolnila oziroma spremenila (4.) in da je nemogoče ugotoviti, kakšna je bila prava volja izbranega ponudnika ob vložitvi ponudbe v zvezi z uveljavljanjem kadra (čistilcev). Predlagal je razveljavitev Odločitve in povrnitev stroškov. Naročnik je zahtevek za revizijo (in povrnitev stroškov, opomba sodišča) zavrnil ter 17. 6. 2024 in 1. 7. 2024 toženi stranki odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

4.Tožena stranka je najprej pojasnila, da omejitev iz 16. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN) ni podana, saj o (ne)ustreznosti ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika po merilu M2 "Stalni čistilec je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas" (v nadaljevanju merilo M2) še ni pravnomočno odločila. V nadaljevanju je povzela 89. in 84. člen ZJN-3 ter 9. poglavje razpisne dokumentacije "Merila" in zavrnila očitke tožnika, da je naročnik v zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika kršil določila ZJN-3 in razpisne dokumentacije. Poudarila je namreč, da med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v zvezi z merilom M2⁴ za tri od petih zaposlenih stalnih čistilcev predložil ustrezna in berljiva dokazila (obrazce M-1 in M-3)⁵ za dva (pod zaporedno številko 3 in 4, v nadaljevanju tudi dva zaposlena stalna čistilca) pa neberljivi dokazili, glede katerih ga je naročnik pozval na predložitev berljivih obrazcev. Pri tem pa predložena sporna dokumenta nista v celoti neberljiva, zato po prepričanju tožene stranke predložitev tehnično zelo slabih kopij/scanov dokumentov v ponudbi ne pomeni enako kot, da ta dokazila sploh ne bi bila predložena. Izbrani ponudnik je torej vsa zahtevana dokazila predložil že v ponudbi.

5.Iz pojasnil tožene stranke je razvidno, da naročnik z razpisno dokumentacijo ni že v naprej izrecno izključil možnosti ravnanja po petem odstavku 89. člena ZJN-3, zato je zakonit njegov poziv na dopolnitev ponudbe, to je predložitev boljših kopij/scanov dokumentov. Ravno tako ne gre za elemente ponudbe, ki jih pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, ne bi bilo mogoče objektivno preveriti in ni prišlo do situacije iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

6.Iz poudarkov tožene stranke izhaja tudi, da je izbrani ponudnik jasno izrazil voljo v zvezi z uveljavljanjem kadra, to je pri njem zaposlenih čistilcev za nedoločen čas, ob oddaji ponudbe. Med strankama namreč ni sporno, da je v Obrazcu - 10 "Seznam kadrov" (v nadaljevanju Obrazec 10) navedel pet oseb z navedbo veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ni utemeljen tožnikov ugovor, da je nepooblaščena oseba naknadno posegla v uradni dokument, saj ni mogoče zaključiti, da so bili poudarki besedila vsebovani le na kopijah/scanih dokumentov. Izbrani ponudnik pa je po pozivu naročnika naknadno predložil kopije/scane istega dokumenta. Položaj štampiljke "ZAUPNO" na prvotno in naknadno predloženih dokumentih pa ni del originalnega dokumenta, ampak del kopije/scana kot oznaka zaupnosti skladno s 35. členom ZJN-3.

7.Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka zaključila, da tožnik v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

Povzetek tožbenih navedb

8.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagal je ugotovitev nezakonitosti sklepa in priglasil stroške v upravnem sporu.

9.V tožbi tožnik toženi stranki očita, da je ravnala v nasprotju z načeli transparentnosti in enakopravnosti, pri tem pa je kršila tudi določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in ravnala v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije. Tako naročnik kot tožena stranka sta po poteku roka za oddajo ponudb, dala drugačen pomen jasnemu določilu razpisne dokumentacije - "merilu M2". Naročnik je namreč izbranega ponudnika v nasprotju s tem merilom pozval na dopolnitev ponudbe in mu po njenem prejemu dodelil dve dodatni točki namesto nič točk, ker ob oddaji ponudbe ni predložil dokazil za dva zaposlena stalna čistilca. Take razlaga pa jasno merilo M2 ne dopušča, saj je pridobitev dodatnih točk vezana na "oddajo ponudbe". Ob tem je tudi objektivno nemogoče dodeliti dve dodatni točki na podlagi neberljivih obrazcev.

10.Iz tožbenih trditev je razvidno, da je tožena stranka kršila prvi odstavek 38. člena ZPVPJN. Spregledala je, da med naročnikom in tožnikom ni sporno, da izbrani ponudnik ni predložil berljivih dokumentov, kar je enako, kot če jih ne bi predložil. Pri tem je le pavšalno odločala o vprašanju, ali je skladno z določili ZJN-3 v tem delu dopustna dopolnitev ponudbe, in spregledala, da je bistvo spora v tem, ali je izbrani ponudnik, ob upoštevanju dejstva, da ob oddaji ponudbe ni predložil berljivih M-1/M-3 obrazcev, upravičen do dodatnih točk na podlagi merila M2. Izbrani ponudnik le na podlagi seznama oseb v Obrazcu - 10, ki naj bi izvajali storitev iz opisa predmeta javnega naročila, ni mogel pridobiti pet dodatnih točk na podlagi merila M2. V fazi izvedbe javnega naročila je namreč mogoče zamenjati kadre z drugimi, v navedenem obrazcu pa bi izbrani ponudnik lahko vpisal tudi osebo, ki pri njemu ni zaposlena, zato ni samoumevno, da kader v tem obrazcu navaja z namenom pridobitve dodatnih točk.

11.Tožnik izpostavlja še, da sta sporna neberljiva dokumenta dopolnjena oziroma spremenjena, saj je nepooblaščena oseba vanju posegla tako, da so bili neberljivi podatki s kemičnim svinčnikom dopisani, kar pa ni skladno z določbami Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju Uredba). Odločitev tožene stranke je nezakonita, ker je upoštevala dokumenta, ki nista skladna z izvirnikom. Ravno tako izpodbijan sklep ni izdan skladno z določbami ZPVPJN in z 28. členom Poslovnika državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil⁶ (v nadaljevanju Poslovnik), saj je le elektronsko podpisan, pri tem pa ni opremljen z žigom tožene stranke. Tožnik toženi stranki očita tudi, da je pri izdaji izpodbijanega sklepa prekoračila 15-dnevni rok (delovni dnevi) iz prvega odstavka 37. člena ZPVPJN. Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil 13. 6. 2024, zato bi morala tožena stranka ob predpostavki, da ji je naročnik zahtevek odstopil tretji dan, odločiti najkasneje 10. 7. 2024, saj roka za sprejem odločitve ni podaljšala. Ob upoštevanju navedenega je nezakonita tudi odločitev tožene stranke glede stroškov.

Povzetek odgovora na tožbo

12.Tožena stranka v bistvenem ponavlja svoje navedbe iz izpodbijanega sklepa in se nanje sklicuje. Dodatno poudarja, da izbrani ponudnik v Obrazcu - 10 ni navedel kadra, ki pri njemu ne bi bil zaposlen, zato niso relevantne s tem povezane tožbene navedbe. Opozarja na pomembnost Obrazca 10 - tako v izvedbeni fazi kot v fazi oddaje javnega naročila. Navaja, da je za izpolnjevanje merila M2 bistveno, ali je priglašen kader zaposlen za nedoločen čas in ali je to ustrezno izkazano, med strankama pa je (bilo) sporno le slednje.

13.Ob sklicevanju na drugi odstavek 32. člena ZPVPJN tožena stranka pojasnjuje, da če lahko ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, lahko odloča tudi o dejstvih, ki med njimi niso sporna, zato ni utemeljen tožnikov očitek glede kršitve prvega odstavka 38. člena ZPVPJN. Glede navedb, da je odločala "mimo med naročnikom in tožnikom nespornega dejstva, to je neberljivosti predloženih dokumentov izbranega ponudnika" tožena stranka pojasnjuje, da je bilo nesporno le to, da ni bila berljiva celotna vsebina teh dokumentov. Predložitev neberljivih dokumentov v obravnavani zadevi pa ne pomeni, da niso bili predloženi.

14.Iz tožbenih navedb ne izhaja, na kakšen način je nepooblaščena oseba naknadno posegla v relevantno vsebino spornih dokumentov. Tožena stranka poudarja, da je rok iz prvega odstavka 37. člena ZPVPJN instrukcijski in ne prekluzivni ter da je izpodbijani sklep sprejela in strankam vročila 23. 7. 2024, torej 16. delovni dan po prejemu celotne dokumentacije (prejela jo je 1. 7. 2024). Tožena stranka pojasnjuje še, da niti Poslovnik niti ZPVPJN ne določata ničesar glede (elektronskega) žiga na sklepu, ki je izdan v elektronski obliki in skladno z drugim odstavkom 13.a člena ZPVPJN strankam vročen preko informacijskega sistema eRevizija. Zato se v zvezi s tem ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZPVPJN sklicuje na tretji odstavek 323. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ne predpisuje (elektronskega) žiga, le elektronski podpis. Opozarja tudi na obrazložitev tega člena (EVA 2013-2030-0093), iz katere izhaja, da dodatno podpisovanje elektronskih pisanj z (elektronskim) žigom ni potrebno, saj kvalificiran elektronski podpis sodnika predstavlja zadostno zagotovilo glede pristnosti pisanja. Ob upoštevanju navedenega tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

15.Prizadeti osebi s položajem stranke na tožbo nista odgovorili.

Dokazni postopek

16.Dne 27. 5. 2025 je sodišče izvedlo narok za glavno obravnavo. V dokaznem postopku je pregledalo listine spisa, ki se nanaša na zadevo in priloge sodnega spisa (A1-A20 in B1-B3), jih v soglasju s strankami štelo za prebrane, zato jih ni posebej naštevalo.

K I. točki izreka:

17.Tožba ni utemeljena.

18.Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Pri tem je odločila v mejah zahtevka za revizijo in o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN). Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

19.Med strankami ni sporno, (1.) da je izbrani ponudnik v Obrazcu - 10 navedel pet stalnih čistilcev, ki so pri njem zaposleni za nedoločen čas, (2.) da je ob oddaji ponudbe za dva⁷ od petih stalnih čistilcev v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja merila M2 predložil dokumente, ki niso bili v celoti berljivi, (3.) da ga je naročnik v zvezi s tem pozval na dopolnitev ponudbe, to je predložitev berljivih dokumentov (obrazcev M-1 in M-3) in (4.) da je naročnik za dokazovanje izpolnjevanja merila M2 poleg pogodbe o zaposlitvi dopustil tudi predložitev obrazcev M-1 oziroma M-3. Z vidika enakopravne obravnave ponudnikov je med strankama sporna razlaga in pravilna uporaba merila M2 in v zvezi s tem, ali je ponudba izbranega ponudnika ekonomsko najugodnejša.

20.Obravnavano javno naročilo je naročnik oddal v odprtem postopku, ki ga ZJN-3 ureja v 40. členu. Prvi odstavek določa, da lahko v tem postopku vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Odprt postopek poteka v eni sami navzven zaznavni fazi, ki se začne z javno objavo naročila in konča z obvestilom o izbiri najugodnejše ponudbe.⁸

21.ZJN-3 merila za oddajo javnega naročila predpisuje v 84. členu, naročnik pa jih v razpisni dokumentaciji opredeljuje v 9. poglavju. Sporno merilo pri ocenjevanju ponudb v tej zadevi je merilo M2, skladno s katerim ponudnik za vsakega stalnega čistilca (Obrazec - 10), ki je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, prejme 1 točko. Pri tem lahko za to merilo prejme največ 5 točk, in sicer: če ima zaposlenega 1.) enega stalnega čistilca prejme 1 točko, 2.) dva stalna čistilca prejme 2 točki, 3.) tri stalne čistilce prejme 3 točke, 4.) štiri stalne čistilce prejme 4 točke in 5.) pet ali več stalnih čistilcev prejme 5 točk. Merilo M2 določa še, da bo naročnik pri točkovanju upošteval le tiste stalne čistilce, za katere bo ponudnik že ob oddaji ponudbe predložil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki izražajo dejansko stanje na dan oddaje ponudbe, sicer bo ponudnik prejel nič točk. Ponudnik mora v primeru prejetih točk na podlagi tega merila imeti stalne čistilce zaposlene za nedoločen čas ves čas trajanja pogodbe.

22.V zvezi s tem tožnik zatrjuje, da je naročnik kršil načeli transparentnosti in enakopravnosti, drugi odstavek 67. člena ZJN-3 in razpisno dokumentacijo, saj je jasnemu in nedvoumnemu določilu merila M2 pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika po preteku roka za oddajo ponudb dal drugačen pomen. Izbrani ponudnik je namreč ob oddaji ponudbe za dokazovanje izpolnjevanja merila M2 za dva zaposlena stalna čistilca predložil neberljiva obrazca M-1/M-3, kar je po prepričanju tožnika enako, kot če ju sploh ne bi predložil. Zato ga je naročnik nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe (predložitvi berljivih dokumentov) in na tej podlagi ponudbo izbranega ponudnika ocenil za ekonomsko ugodnejšo od tožnikove. Tožena stranka pa trdi, da je tožnik zahtevana dokazila predložil že ob oddaji ponudbe, saj predložitev neberljivih dokumentov v obravnavani zadevi ne pomeni enako, kot če sploh ne bi bili predloženi, zato naročnik ni kršil določb razpisne dokumentacije.

23.Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno razlagala merilo M2. Tudi po stališču sodišča naročnik z navedenim merilom ni izključil uporabe določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3⁹, saj bi moral v določilu razpisne dokumentacije to izrecno in nedvoumno napisati, tega pa ni storil. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da predložitev tehnično (zelo) slabih kopij/scanov dokumentov v ponudbi ne pomeni položaja, da ta dokazila sploh niso bila predložena. Tožnik je dokazila za izpolnjevanje merila M2 ob oddaji ponudbe torej predložil, čeprav delno neberljiva, zato ga je naročnik ob pravilni uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zakonito pozval na dopolnitev ponudbe - predložitev boljših kopij/scanov dokumentov (stališče tožene stranke). Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da med strankama ni sporno, da sta sporna dva stalna čistilca pri izbranem ponudniku zaposlena za nedoločen čas, kar je pri izpolnjevanje merila M2 (med drugim) bistveno, je naročnik po oceni sodišča pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s tem merilom pravilno in zakonito upošteval berljiva dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v postavljenem roku. Naročnik po preteku roka za oddajo ponudb pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika torej ni razlagal jasnih določb merila M2 drugače kot pri ocenjevanju ponudbe tožnika, kar pomeni, da ni spreminjal oziroma dopolnjeval razpisne dokumentacije (glej določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3) ter kršil načela transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

24.Neutemeljen je tožbeni očitek, da je nepooblaščena oseba naknadno spremenila oziroma posegla v sporna slabo berljiva dokumenta (obrazca M-1 oziroma M-3). Sodišče se na podlagi vpogleda v spis, ki se nanaša na obravnavano zadevo, in predvsem primerjave predhodno in naknadno predloženih kopij obrazcev M-3 za stalno zaposlena čistilca (to sta A. A. in B. B.), strinja s stališčem tožene stranke, da so podatki na obeh identični. Pri tem je izbrani ponudnik na ob oddaji ponudbe prvotno predloženih kopijah/scanih obrazcev le poudaril slabo vidne podatke, ki se nanašajo na ime in priimek navedenih zaposlenih, kar ne vpliva na verodostojnost teh dokumentov. Sodišče namreč ugotavlja, da so na naknadno predloženih berljivih kopijah/scanih obrazcev M-3 ti identični podatki vidni jasno in brez naknadnih poudarkov. To pomeni, da nepooblaščena oseba na predloženih obrazcih ob oddaji ponudbe ni dodala ničesar, kar ne bi obstajalo na izvirniku obrazcev M-3. Zato je naročnik po oceni sodišča te obrazce zakonito upošteval pri dokazovanju izpolnjevanja merila M2 izbranega ponudnika in ocenjevanju njegove ponudbe. Ta ugotovitev je podkrepljena tudi z med strankama nespornim dejstvom, da sta navedena stalna čistilca pri izbranem ponudniku zaposlena za nedoločen čas. Ob upoštevanju navedenega ni pravilno niti tožnikovo sklicevanje na Uredbo.

25.Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 se sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa tudi v zvezi s tožbenim ugovorom glede prave volje izbranega ponudnika ob oddaji ponudbe glede uveljavljanja kadra v Obrazcu - 10. Pri tem poudarja, da tožnik sam navaja, da so določila merila M2 jasna in nedvoumna. To določilo pa jasno predpisuje, da naj ponudnik v Obrazec - 10 za pridobitev dodatnih (največ petih) točk vpiše zaposlene stalne čistilce, če so pri njemu zaposleni za nedoločen čas in določa lestvico za njihovo pridobitev, kar pomeni, da je izbrani ponudnik ta kader nedvomno uveljavljal zaradi pridobitve dodatnih (največ petih) točk.

26.Tožnik se v zvezi s tožbenim očitkom, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker ni opremljen z žigom, neutemeljeno sklicuje na 28. člen Poslovnika. Ta namreč ureja le izdajo sklepa v fizični obliki, za katerega v drugem odstavku določa, da mora biti opremljen tudi z žigom tožene stranke. Glede sklepa, ki je izdan v elektronski obliki in skladno z določbo 13.a člena ZPVPJN strankam vročen preko portala eRevizija (kot v obravnavani zadevi), pa Poslovnik ne določa ničesar, torej niti da mora biti opremljen z (elektronskim) žigom. Ravno tako ZPVPJN ne določa sestavin sklepa in ničesar v zvezi z (elektronskim) žigom, zato se skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN¹⁰ v tem primeru uporabljajo določbe ZPP. V zvezi z izdajo sklepa v elektronski obliki se torej smiselno uporablja tretji odstavek 323. člena ZPP, ki določa, da sodbo, ki se izda v elektronski obliki, podpiše predsednik senata s svojim elektronskim podpisom. Citirana določba tako ne predpisuje, da mora predsednik senata sodbo, izdano v elektronski obliki, opremiti tudi z (elektronskim) žigom, ampak le z elektronskim podpisom. Zato je po presoji sodišča izpodbijani sklep tožene stranke, ki je opremljen (le) z kvalificiranim elektronskim podpisom tožene stranke, pravilen in zakonit. Nenazadnje je na podlagi kvalificiranega elektronskega podpisa mogoče ugotoviti, kdo je sklep izdal, kdo je njegov podpisnik in datum podpisa, zato sodišče ne dvomi v pristnost izpodbijanega sklepa.

27.Držijo sicer navedbe tožnika, da je tožena stranka prekoračila rok za sprejem odločitve iz prvega odstavka 37. člena ZPVPJN, kar pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta. Na podlagi vpogleda v spis, ki se nanaša na zadevo, sodišče namreč ugotavlja, da držijo navedbe tožene stranke, da je od naročnika celotno dokumentacijo dobila šele dne 1. 7. 2024¹¹ in izpodbijani sklep sprejela in strankam preko portala eRevizija elektronsko vročila 23. 7. 2024. Ob upoštevanju navedenega je rok iz prvega odstavka 37. člena ZPVPJN prekoračila samo za en delovni dan, saj je izpodbijani sklep izdala 16. delovni dan po prejemu celotne dokumentacije, zato po oceni sodišča ni posegla v tožnikovo pravico do enakega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije). Tudi sicer je rok, ki ga procesni zakon ZPVPJN predpisuje v prvem odstavku 37. člena, instrukcijski in ne prekluziven. Na to nakazuje predvsem besedica "najpozneje" v zakonskem besedilu in okoliščina, da zaradi prekoračitve navedenega roka ni predpisana sankcija prekluzije. Namen določitve instrukcijskih rokov je namreč, da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravic in obveznosti, o katerih odločajo upravni organi, pri tem pa kršitev teh rokov sicer ne povzroči neposrednih pravnih posledic, le disciplinsko odgovornost uradne osebe zaradi nespoštovanja in kršitev zakonskih določb.

28.Tožnik pavšalno tudi ugovarja, da je nezakonita odločitev tožene stranke glede stroškov in to odločitev povzema, vendar ji določno ne nasprotuje. Zakonitosti ugovorov, podanih na splošni ravni, pa sodišče ne more preizkusiti.

29.Ob upoštevanju navedenega je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

30.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1¹ Odločitev je šesta odločitev, s katero je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku (glej 1. in 2. stran izpodbijanega sklepa).

2² To je Obrazec za prijavo podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti, opomba sodišča.

3³ To je Obrazec za spremembo podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti, opomba sodišča.

4⁴ Skladno z merilom M2 ponudnik za vsakega stalnega čistilca (obrazec-10 Seznam kadrov), ki je na dan oddaje ponudbe zaposlen pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, prejme 1 točko. Pri tem lahko za to merilo prejme največ 5 točk, in sicer: če ima zaposlenega 1.) enega stalnega čistilca prejme 1 točko, 2.) dva stalna čistilca prejme 2 točki, 3.) tri stalne čistilce prejme 3 točke, 4.) štiri stalne čistilce prejme 4 točke in 5.) pet ali več stalnih čistilcev prejme 5 točk. Na podlagi tega merila naročnik upošteva le tiste stalne čistilce, za katere ponudnik že pri oddaji ponudbe predloži pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki izražajo dejansko stanje na dan oddaje ponudbe, sicer ponudnik prejme 0 točk. Ponudnik mora imeti, v primeru prejetih točk z naslova tega merila, zaposlene stalne čistilce za nedoločen čas ves čas trajanja pogodbe.

5⁵ Za dokazovanje merila M2 se ob upoštevanju odgovora naročnika z dne 22. 1. 2024 in 23. 1. 2024 lahko predloži tudi obrazec M-1 ali M-3 (druga poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

6⁶ Uradni list RS, št. 55/12, 99/13, 99/13 in 78/18.

7⁷ To sta A. A. in B. B.

8⁸ Glej Sašo Matas, et al.: Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 246.

9⁹ Ta določa: "Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda."

10¹⁰ Ta se glasi: "V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek."

11¹¹ Dne 17. 6. 2024 je preko portala eRevizija od naročnika prejela dokument: "Odstop na DKOM: Odstop celotne dokumentacije za začetek revizijskega postopka, dne 1. 7. 2024 pa še dokument: "Odstop posameznega dokumenta".

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javnem naročanju (2015) - ZJN-3 - člen 40

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.