Jedro

Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbi zagovornikov obeh obdolženih kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ob dejstvu, da je eden od obdolžencev tudi sam pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, o kateri pa ni bilo odločeno, je bilo treba razveljaviti sklep o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, prav tako pa razveljaviti drugostopenjsko sodbo, in sicer z upoštevanjem določila 387. člena ZKP tudi glede drugega obdolženca, ki zoper prvostopenjsko sodbo ni vložil pritožbe, ter vrniti zadevo višjemu sodišču, da bo odločilo o vseh treh pritožbah.

Izrek

Zahtevi obs. D.T. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se razveljavita sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 10.1.2001 ter sodba Višjega sodišča v Kopru z dne 6.9.2000 in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Kopru, da odloči o pritožbah obd. D.T., njegovega zagovornika in zagovornika obd. Z.T., vloženih zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 27.3.2000.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 27.3.2000 sta bila obdolžena D.T. in Z.T. spoznana za kriva kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 137. člena KZ, obd. D.T. pa tudi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ. Obema obsojencema sta bili izrečeni pogojni obsodbi, v kateri je bila obd. Z.T. za kaznivo dejanje po 1. odstavku 137. člena KZ določena kazen 3 mesece zapora s preizkusno dobo treh let, obd. D.T. pa je bila z upoštevanjem določenih kazni, in sicer 3 mesecev zapora za kaznivo dejanje po 1. odstavku 137. člena KZ ter 4 mesecev zapora za kaznivo dejanje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ, določena enotna kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Obdolžencema je bilo naloženo nerazdelno plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 33.209,70 tolarjev ter vsakemu povprečnina v znesku 50.000,00 tolarjev. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 6.9.2000 kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi zagovornikov obsojencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, oba obdolženca pa obsodilo na plačilo povprečnine.

S sklepom z dne 10.1.2001 pa je Višje sodišče v Kopru kot nedovoljeno zavrglo pritožbo obd. D.T., vloženo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 27.3.2000. Obd. D.T. je bil sklep o zavrženju njegove pritožbe vročen 28.2.2001. Obd. D.T. je dne 28.8.2001 zase in za soobdolženega brata Z.T., torej v trimesečnem roku, priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 10.1.2001 in zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 27.3.2000, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 6.9.2000. V sicer obsežni zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero v pretežnem delu izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, poudarja, da drugostopenjsko sodišče ni obravnavalo njegove pravočasno vložene pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo ter da je s tem kršilo določilo 1. odstavka 366. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter določilo 25. člena Ustave Republike Slovenije. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno presojo.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, pritrjuje vložniku zahteve za varstvo zakonitosti ter navaja, da je drugostopenjsko sodišče kršilo kazenski postopek, ker obsojenčeve pravočasno vložene pritožbe ni obravnavalo hkrati s pritožbama zagovornikov obeh obsojencev, vloženih zoper prvostopenjsko sodbo, taka kršitev pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Obsojenec je sicer vložil pritožbo pri drugostopenjskem sodišču, le-to pa bi jo moralo poslati pristojnemu sodišču, vendar pa je zaradi nepravilnega ravnanja drugostopenjskega sodišča prišlo do tega, da pritožba obs. D.T. zoper prvostopenjsko sodbo ni bila obravnavana. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi obs. D.T. za varstvo zakonitosti ugodi ter razveljavi sklep Višjega sodišča v Kopru o zavrženju obsojenčeve pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo ter tudi sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 6.9.2000. Zahteva obd. D.T. za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je bila obd. D.T., istega dne pa tudi obd. Z.T., vročena sodba Okrajnega sodišča z dne 27.3.2000, dne 20. maja 2000. Glede na njen pouk o pravici do pritožbe zoper sodbo, ki se glasi: " Zoper to sodbo je dopustna pritožba na Višje sodišče v Kopru v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Pritožbo je dopustno vročiti pisno v dveh izvodih ali podati ustno na zapisnik pri tem sodišču", ne da bi bilo pravilno navedeno (1. odstavek 375. člena ZKP), da se pritožba poda pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, je obd. D.T. dne 28.5.2000 priporočeno po pošti vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, katero pa je glede na nejasen in nepoln pouk o pravici do pritožbe naslovil in poslal Višjemu sodišču v Kopru, saj mu ni mogoče zameriti sklepanja, da se nanaša podatek "pri tem sodišču" na sodišče druge stopnje. Po določilu 5. odstavka 87. člena ZKP se šteje, če je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred pretekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po preteku roka, da je vloga pravočasna. Pritožba obd. D.T., vložena zoper sodbo sodišča prve stopnje, je bila torej vložena pravočasno. Višje sodišče v Kopru jo je z dopisom z dne 29.5.2000 nameravalo poslati prvostopenjskemu sodišču, vendar je bila po pomoti vrnjena obd. D.T. Tako je pritožbeno sodišče s sodbo z dne 6.9.2000 odločalo le o pritožbah zagovornikov obdolženih D.T. in Z.T., ne pa tudi o pravočasno vloženi pritožbi obd. D.T. S sklepom z dne 10.1.2001 je pritožbo obd. D.T., vloženo zoper prvostopenjsko sodbo, zavrglo kot nedovoljeno, v razlogih sklepa pa je navedlo, da pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le z izrednimi, to je z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Po 1. odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njo ni pritožbe. Po 2. odstavku 388. člena ZKP sodišče druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Glede na to, da je v konkretni kazenski zadevi Višje sodišče v Kopru s sodbo z dne 6.9.2000 že zavrnilo pritožbi zagovornikov obdolženih D.T. in Z.T. kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo, je bilo potrebno ob dejstvu, da je tudi obd. D.T. pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, o kateri pa ni bilo odločeno, razveljaviti sklep o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene, prav tako pa razveljaviti drugostopenjsko sodbo, in sicer z upoštevanjem določila 387. člena ZKP tudi glede obd. Z.T., ki zoper prvostopenjsko sodbo ni vložil pritožbe, ter vrniti zadevo Višjemu sodišču v Kopru, da bo odločilo ne samo o pritožbah zagovornikov obdolžencev, temveč tudi o pritožbi obd. D.T. S procesnega vidika namreč ni sprejemljivo, da bi v kazenskem postopku glede istega dejanja hkrati obstajali nepravnomočna sodba, zoper katero je vložil pritožbo obd. D.T., ter sodba, ki je pravnomočna glede na določilo 129. člena ZKP.

Zahteva obd. D.T. za varstvo zakonitosti je utemeljena. Zato ji je Vrhovno sodišče na podlagi 1. odstavka 426. člena ZKP ugodilo tako, da je razveljavilo pravnomočni sklep o zavrženju pritožbe obd. D.T. zoper prvostopenjsko sodbo in sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo pritožbi zagovornikov obdolžencev zoper prvostopenjsko sodbo, ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje, da bo hkrati o pritožbah zagovornikov obdolžencev odločilo tudi o pritožbi obd. D.T.