Jedro

Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote. Dopusten je popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjava ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 276/2005 z dne 20. 10. 2005 popravi tako, da se v uvodnem delu navede v tretji vrsti pred besedo E. sledeče besedilo: „A. A., kot pravnemu nasledniku družbe“.

2. Tožena stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče štelo za pravočasno.(1) V pritožbi navaja, da sta zaposlena kradla blago iz prodajalne, kar je bil tudi razlog za zaprtje trgovine, kar lahko tudi dokaže. Dodaja, da je sodišču že dostavil sklep Ustavnega sodišča RS v zvezi s pravnim nasledstvom izbrisanih družb. 3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo zamudno sodbo zoper toženo stranko družbo E. d. o. o., s katero ji je naložilo plačilo glavnice 831.812,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 8. 2005 dalje do plačila.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 276/2005 z dne 20. 10. 2005 popravi tako, da se v uvodnem delu kot tožena stranka navede A. A., kot pravni naslednik družbe E. d. o. o. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je ugotovilo, da tožeča stranka že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, ker je bila s sklepom registrskega sodišča izbrisana iz sodnega registra. Predlog za popravo tožbe je štelo za predlog za popravo sodbe in izdano sodbo popravilo tako, da je vneslo (pravilen) popravljen naziv tožene stranke.

7. V predmetnem sporu je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo in sodbo VII Pg 276/2005 z dne 20. 10. 2005 že odločilo o utemeljenosti zahtevka zoper toženo stranko, to je družbo E. d. o. o. (ki sicer v času odločanja o zadevi, kot tudi v času vložitve tožbe ni več obstajala). Z izpodbijanim sklepom je nato sklenilo, da je A. A. pravni naslednik izbrisane družbe in „popravilo“ svojo sodbo tako, da ga je navedlo kot (novo) toženo stranko.(2) Sodišče prve stopnje je torej z izpodbijanim „popravnim sklepom“ samo poseglo v svojo meritorno odločitev v zadevi tako, da je spremenilo toženo stranko in novi toženi stranki, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodelovala, naložilo plačilo vtoževane terjatve.

8. Predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP). Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote.(3) Tako je, na primer dopusten popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjave ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje tako s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.

9. Glede na navedeno je izpodbijani sklep le navidezno obrazložen, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP). Zato je višje sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Ker v spisu ni dokaza o vročitvi izpodbijanega sklepa tožencu, je treba šteti, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP), kar je nedvomno izkazano na dan, ko je vložil predmetno pritožbo (18. 4. 2006).

Op. št. (2): Razlikovati je med vprašanjem procesnega nasledstva zaradi nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka (npr. zaradi vročanja sodbe) od vprašanja prehoda obveznosti po materialnem pravu (vprašanja, kdo je titular pravic in obveznosti izbrisane družbe).

Op. št. (3): Primerjaj: VIII Ips 31/1996.