Jedro

Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba, vključno z dopolnilnim sklepom, razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sodbo je zavrnjen zahtevek, s katerim tožnika zahtevata ugotovitev, da sta toženca na svojem zemljišču parc. št. 1/4 k. o. X, ob jarku, ki meji s parc. št. 1/7 k. o. X, protipravno, brez gradbenega dovoljenja, postavila nasip, s čemer je zaradi odmiranja šestih dreves povzročena škoda na sosednji nepremičnini parc. št. 1/7 k. o. X. Zavrnjen je tudi zahtevek za odstranitev nasipa. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 571,65 EUR. Z dopolnilnim sklepom je tožeči stranki dodatno naložena obveznost plačila 161,95 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožujeta se tožnika.

3. Prva tožnica uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Povzema svoje, v postopku pred sodiščem prve stopnje podane trditve. Opozarja na dvojno protipravnost: gradnjo nasipa brez veljavnega gradbenega dovoljenja in gradnjo nasipa, ki bo uničil drevored v vrednosti preko 200,000,00 EUR. Opozarja na lokacijsko informacijo z dne 13.5.2013, v kateri je navedeno, da je treba obstoječe drevorede ohraniti. Opozarja, da drevored tožencema ne povzroča škode. Uporaba 83. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) tudi zato ni utemeljena, ker tožnika nista bila pozvana, da korenine odstranita. Sklicuje se na 73. in 75. čl. SPZ ter na 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Zatrjuje pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, ker se sodišče ni izreklo glede kolovoza. Gradbeno dovoljenje je bilo potrebno. Šele po objavi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. list RS 24/13) gradbeno dovoljenje ni več potrebno. Opozarja, da je uveljavljana tudi protipravnost na podlagi 73. in 75. čl. SPZ ter na podlagi 17. točke Lokacijske informacije. Toženca nista spoštovala določila o obveznem ohranjanju drevoredov, kot je predvideno z Lokacijsko informacijo. Toženca nista izkazala, da ju korenine motijo in nista opravičila svojega ravnanja, s katerim uničujeta drevored tožeče stranke. Zatrjuje kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Sodišče ni izvedlo zaslišanja prič in ni postavilo izvedenca, ki bi lahko potrdil, ali nasip uničuje drevored in s tem povzroča škodo.

4. Drugi tožnik uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe ali njeno spremembo tako, da to zahtevku ugodeno. Opozarja, da je 83. čl. SPZ sodišče zgolj citiralo, ni pa navedlo, kako ga je uporabilo. Zato je podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Trdi, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so razlogi nejasni. Opozarja, da sta toženca nasip zgradila v juliju in avgustu 2012, ko je bilo gradbeno dovoljenje potrebno pridobiti. Tudi ob uvedbi tega postopka je bilo gradbeno dovoljenje potrebno. Za napačno zato označuje ugotovitev, da v ravnanju tožencev, ki sta nasip zgradila brez veljavnega dovoljenja, ni protipravnosti. Opozarja, da se do drugih razlogov, s katerimi sta tožnika zatrjevala protipravnost, sodišče ni opredelilo. Sklicuje se na 75. čl. SPZ in 17. točko Lokacijske informacije, kar sta toženca z gradnjo nasipa kršila. Ocenjuje, da nastanek škode ni sporen. Opozarja, da tožeča stranka ni zatrjevala in dokazovala okoliščin iz drugega odstavka 83. čl. SPZ, zato obrazložitev označuje za nejasno. Opozarja na neobrazloženost ugotovitve, da je tožena stranka upravičenje za postavitev nasipa izkazala. Za nasutje po sedanjih predpisih gradbeno dovoljene ni potrebno, kar pa ne pomeni, da toženi stranki ni treba upoštevati pravil sosedskega prava in da je dovoljeno povzročati škodo.

5. Tožena stranka je na obe pritožbi odgovorila. Pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe ter ponavlja svoje trditve, podane pred sodiščem prve stopnje. Zanika, da bi toženca priznanje odmiranje dreves zaradi nasipa. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe povzelo navedbe strank in vsebino dokaznega sklepa, v utemeljitev svoje odločitve pa: - povzelo nesporno dejstvo o lastništvu sosednjih zemljišč, na katerih sta locirana drevored in nasip; z rezultati ogleda in s podatki iz izvedeniškega mnenja je stanje v naravi prikazalo tudi z numeričnimi podatki o jarku, ki razmejuje zemljišča strank (globina, širina), o poti na parc. št. 1/7 k. o. X ter o nasipu na parc. št. 1/4 ter 1/1, obe k. o. X; - povzelo vsebino 83. čl. SPZ; - sklicujoč se na obvestilo UE Ljubljana št. 351-1152/2014-3 z dne 12.6.2014 zanikalo protipravnost nasipanja zemljišča tožene stranke z razlogom, da gradbenega dovoljenja za tak poseg v prostor ni potrebno pridobiti, ker ne gre niti za objekt niti za gradnjo; - zapisalo, da niso bile zatrjevane in izkazane imisije iz nepremičnine parc. št. 1/4 na parc. št. 1/7, obe k. o. X. 8. Ali sta toženca za nasipanje svojega zemljišča dolžna pridobiti gradbeno dovoljenje in ali sta ga pridobila ali ne, ni odločilno. Gradbeno dovoljenje je formalni pogoj, ki mora biti izpolnjen pred nameravano gradnjo. Z njim je zagotovljeno spoštovanje pravil javnopravne narave in varovanje javnopravnih interesov. Podlaga za varovanje zasebnopravnih interesov, ki jih lastnik sosednjega zemljišča varuje sam, so določila Stvarnopravnega zakonika in Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožnika jih uveljavljata, sklicujoč se na 133. čl. OZ in 73. ter 75. čl. SPZ.

9. Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva (dejansko stanje) in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan. Tožnika uveljavljata varstvo zaradi škodne nevarnosti, ki naj bi jima grozila zaradi nasipanja in utrjevanja zemljišča za cesto na sosednji parceli. Sodišče prve stopnje omenja (in povzema) samo eno od določil, ki jih je pri odločitvi o zahtevku možno uporabiti (83. čl. SPZ). Citirano pravilo ni aplicirano na ugotovljena dejstva, drugih materialnih pravil, ki so podlaga za ureditev razmerja med strankama, pa sodišče niti omenilo ni. Obe pritožbi zato pravilno opozarjata, da izpodbijana sodba nima razlogov. Sodba je nepreverljiva in jo je treba razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. čl. ZPP). Ker je v popravnem sklepu vsebovana odločitev sestavni del v sodbi vsebovane odločitve o stroških postopka, je treba razveljaviti tudi dopolnilni sklep.

10. V ponovljenem postopku je treba upoštevati, da je lastninska pravica absolutna in njene omejitve lahko določi le zakon (37. čl. SPZ). Načeloma torej toženca svoje zemljišče lahko utrjujeta za gradnjo poti. Tožnika se sklicujeta na pravila, ki lastnika pri izvrševanju lastninske pravice omejujejo. To so pravila sosedskega prava (73. čl. do 76. čl. ter 83. čl. SPZ) in 133. čl. OZ (odstranitev škodne nevarnosti). Splošno pravilo je, da morajo lastniki sosednjih nepremičnin lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico sosednje nepremične, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Krajevni običaji predstavljajo standard obnašanja v določenem kraju. Ali toženca z nasipanjem svojega zemljišča vznemirjata lastnika sosednega zemljišča (tožnika) je odvisno od odgovora na vprašanje, ali sta na zemljišču, kjer nasipata, dolžna tolerirati in trpeti koreninski sistem na sosednjem zemljišču rastočih dreves. Odgovor na to dilemo je mogoče poiskati v pomočjo stvarnopravnih določil o imisijah (73. čl. SPZ) in določila o ureditvi sosedskih razmer pri posegu drevnine v sosednje zemljišče (83. čl. SPZ). Širše kot stvarnopravno varstvo je obligacijsko pravno varstvo (133. čl. OZ), ki omogoča, da vsakdo postavi zahtevo drugemu, da odstrani vir nevarnosti, od katerega izvira večja škoda ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Ali gre za takó veliko škodno nevarnost (če sploh obstaja), ki utemeljuje tovrstno varstvo in ali sta se toženca zaradi varstva drevoreda na sosednjem zemljišču dolžna odpovedati utrjeni poti po svojem zemljišču, ki sta ga nasula, je odvisno od krajevno običajnih odnosov v danem okolju, pomembnosti interesov, ki si stojita nasproti, neugodnosti, ki bi jo odstranitev in s tem prepoved nasutja zemljišča povzročila tožencema ….

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.