Jedro

Ureditev stikov z mld. sinom in hčerko. Stopnjevit pristop pri ureditvi stikov s sinom. Mnenje hčerke, stare skoraj 18 let. Hiter, sumaren in provizoričen postopek. Standard verjetnosti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in izpodbijana sklepa potrdita.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 14. 12. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem bi stiki med njim in mld. F.C. (rojeno leta 2003) in mld. J.C. (rojenim leta 2009) potekali tako, da bi otroka vsak drugi konec tedna, v petek po šoli, prišla k predlagatelju in tam ostala do ponedeljka zjutraj, ko bi odšla v šolo. Po uradni dolžnosti pa je izdalo začasno odredbo, s katero je stike med predlagateljem in mld. J. določilo na vsakih 14 dni, na dan sobote, tako da predlagatelj počaka mld. J. na avtobusni postaji v N. ali na nekem drugem javnem prostoru v N.,ki ga dogovorita z nasprotno udeleženko, in s sinom tam preživi tri ure. Staršema je še naložilo, da naj pri določitvi stikov upoštevata vozni red javnega prevoza (vlaka).

2. Zoper odločitev, s katero je sodišče prve stopnje uredilo stike po uradni dolžnosti, je predlagatelj vložil pritožbo. Zoper odločitev, s katero je zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, pa je podal ugovor. S sklepom z dne 13. 1. 2021 je sodišče prve stopnje ugovoru predlagatelja delno ugodilo in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo spremenilo tako, da je stike z mld. J. določilo ob petkih (prej ob sobotah), z začetkom ob 12.30 uri (prej ura začetka ni bila določena), na avtobusni postaji v N. prej tudi na nekem drugem javnem prostoru v N.). Zaključek stika je določilo ob 15.30 uri, ko mora nasprotna udeleženka mld. J. prevzeti na železniški postaji v N.. V preostalem je ugovor predlagatelja zavrnilo.

3. Proti temu sklepu se predlagatelj (po pooblaščencu) pritožuje. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, s katero stikov z mld. F. ni določilo, naslonilo na njeno izjavo, da stike s predlagateljem odklanja. Pri tem je zmotno presodilo, da je slednja sposobna razumeti pomen in posledice svojih izjav. Prav tako ni upoštevalo, da je pod očitnim vplivom nasprotne udeleženke. Zmotna je tudi ugotovitev, da naj bi imel predlagatelj dovolj finančnih sredstev za izvajanje stikov v N. (za vožnjo iz S. do N.). Njegovo finančno stanje je slabo. Je prejemnik denarne socialne pomoči. Ne drži, da denar zapravlja za pivo in cigarete. Izpodbijani sklep je po njegovi oceni v določenem delu nejasen oziroma nezmožen preizkusa. Režim, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, ne omogoča kvalitetnega izvajanja stikov. Zaradi epidemije COVID-19 so namreč zaprti vsi obrati, zato bosta morala s sinom tri ure prebiti na prostem, kar je v zimskih razmerah neživljenjsko. Ne glede na to je nepravilna odločitev, da lahko s sinom preživi zgolj tri ure na vsakih 14 dni. Sin želi biti pri očetu več časa in se pri materi ne počuti dobro. Ne drži, da naj bi predlagatelj v preteklosti neustrezno skrbel za otroke. Smiselno enako (podobno) kot v pritožbi zoper sklep z dne 13. 1. 2021 je predlagatelj navajal tudi v pritožbi zoper sklep z dne 14. 12. 2020. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanih sklepov. Priglasil je pritožbene stroške. Pritožbene razloge iz obeh pritožb je pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj.

4. Nasprotna udeleženka je po svoji pooblaščenki na pritožbi odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in predlagala njihovo zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mld. J. (rojenega leta 2009) in mld. F. (rojene 2003). S sodno poravnavo iz leta 2019 sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi (nasprotni udeleženki v tem postopku). Obenem so bili določeni stiki med otrokoma in očetom (predlagateljem v tem postopku), in sicer enkrat tedensko po telefonu (preko klica iz prostorov Centra za socialno delo, v nadaljevanju CSD).1 Novembra 2020 je predlagatelj vložil predlog, da se vsebina in obseg teh stikov bistveno razširi. Predlagal je, da bi otroka pri njem preživela (najmanj) vsak drugi konec tedna in imela z njim (najmanj) dvakrat tedensko telefonske stike. Podal je tudi predlog za začasno odredbo, po kateri bi otroka vsak drugi konec tedna preživela pri njem. Kot je bilo že omenjeno, je sodišče prve stopnje ta predlog zavrnilo. Po uradni dolžnosti pa je začasno uredilo stike med predlagateljem in mld. J. (ne pa stike med predlagateljem in mld. F.) tako, da potekajo v N., vsak drugi teden ob petkih, od 12.30 do 15.30 ure.

7. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje sledilo mnenju CSD z dne 4. 12. 2020. Večjega obsega stikov, kot je predlagal predlagatelj, ni uredilo. Glede tega je pojasnilo, da so bila določena očetova ravnanja v preteklosti neustrezna (med drugim je mld. J. poslal, da sosedo prosi za denar) oziroma se je z otroci premalo ukvarjal (precej časa je npr. preživel na računalniku). Zaradi teh okoliščin je torej povsem na mestu stopnjevit pristop pri določitvi stikov. Pritožbena zavzemanja, da naj bi ti stiki trajali dlje in pogosteje, niso utemeljena. Ob tem pritožbeno sodišče izpostavlja, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren. Za izdajo zadostuje standard verjetnosti. V tem postopku ni naloga sodišča, da določi optimalen način stikov, pač pa da začasno uredi stike, če oceni, da bi bil brez te sodne intervencije otrok ogrožen. Po oceni pritožbenega sodišča je ob strokovni pomoči CSD dejansko stanje toliko raziskalo, da je lahko v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Razlogi so jasni in prepričljivi ter jih pritožba ne izpodbije. Izpodbijana sklepa sta zmožna preizkusa. Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja, ni podana.

8. Prav tako je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, zakaj je stike med očetom in sinom določilo v N. (ne pa v S. kjer predlagatelj prebiva). Glede na opisane negativne vzorce njegovega preteklega obnašanja je povsem na mestu zaključek, da se bo na stikih v N. lahko bolj (in boljše) posvetil svojemu sinu. Neuspešna so pritožnikova navajanja, da v trenutnih vremenskih in epidemioloških razmerah (zaprti obrati zaradi COVID-19) zunaj oziroma na prostem ni mogoče izvesti kvalitetnega stika. Sedaj prihaja čas pomladi in poletja. Trenutno zaprtje javnih ustanov in drugih obratov je začasne narave. Glede voženj v N. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znašajo mesečni stroški teh prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi zgolj 17,20 EUR. Da predlagatelj kljub brezposelnosti in socialni podpori tega zneska ne bi zmogel, ni uspel izkazati. Druge pritožbene polemike (glede zapravljanja denarja za pivo in cigarete ter glede potrebnih sredstev v primeru izvajanja stikov v Sežani) niso pravno relevantne. Z očitkom, da je izpodbijani sklep v tem delu nejasen, pritožnik ne more uspeti.

9. Glede mld. F. pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pri njej ni podana ogroženost, ki bi narekovala začasno ureditev stikov z očetom. Pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, ne drži. Mld. F. bo čez nekaj mesecev dopolnila 18 let in stike z očetom odklanja. Na podlagi poročila CSD o pogovoru z otrokom z dne 13. 11. 2020 je sodišče prve stopnje štelo, da se kljub lažji motnji v duševnem razvoju zaveda pomena te odklonitve. Pri tem so strokovne delavke CSD ustrezno upoštevale tudi njeno psihično (razvojno) stanje ter nanizale druge razloge, ki kažejo na to, da gre njeno željo upoštevati in ji omogočiti, da se sama odloči. S poudarjanjem (manipulativnega) vpliva nasprotne udeleženke, pritožnik ne prepriča. Prav tako ni utemeljen njegov očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev, ker tega (zatrjevanega) vpliva ni (dodatno) obravnavalo. Skoraj 18 let staro dekle je ustrezno izrazilo svojo voljo, ki je pri odločanju o stikih ne gre prezreti. Ustreznega dvoma, da mld. F. ne bi bila sposobna podati samostojnega mnenja glede stikov z očetom, pritožnik ni uspel izkazati.

10. Pritožbi torej nista utemeljeni. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

11. Glede na neuspeh predlagatelja in naravo tega postopka (ureditev razmerij med straši in otroci, kar je v interesu vseh udeležencev tega postopka) je pritožbeno sodišče odločilo, da slednji sam krije svoje pritožbene stroške (101. člen ZNP-1).

1 V času šolskih počitnic je bil predviden tudi osebni stik med predlagateljem in mld. F. v trajanju dveh ur, v prostorih CSD.