Jedro

Navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, zamudna sodba in dopolnilni sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da se je tožena stranka v petnajstih dneh dolžna izseliti iz nepremičnine, v zemljiški knjigi označene z ID znakom 000-209-904, kar v naravi predstavlja enosobno stanovanje št. 4 na naslovu ..., ter jo prosto vseh stvari predati v izključno posest tožečim strankam. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je še sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožečim strankam v roku petnajstih dni povrniti pravdne stroške v višini 1.036,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo in dopolnilni sklep vlaga pritožbi tožena stranka iz razloga, ker ji tožba v odgovor ni bila pravilno vročena, zaradi česar ji ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem. Niti obvestilo izvršitelja niti tožba ji nista bila puščena v poštnem nabiralniku, saj dostop do nabiralnika zaradi zaklenjenih dvoriščnih vrat ni bil možen. Ker izvršitelj ni imel dostopa do predalčnika, tudi ni imel dostopa do vrat stanovanja, da bi lahko pustil obvestilo na stanovanjskih vratih. Tudi vsebina puščenih obvestil izvršitelja je bila napačna. Izvršitelj namreč govori o tem, da je toženko obvestil o poskusu vročitve sklepa okrajnega sodišča, dejansko pa je vročal tožbo s pozivom za odgovor. Toženka je bila hipotetično obveščena o tem, da ji je sodišče poskusilo vročiti sklep, nikoli pa ni bila pravilno obveščena o tem, da ji je sodišče poskusilo vročiti tožbo s pozivom za odgovor na tožbo. Toženka je bila z obravnavano zadevo prvič seznanjena šele s prejemom izpodbijane zamudne sodbe. Vročevalec ni opravil pravilnega postopka poskusa vročitve, ki bi skladno z določili 141. člena ZPP imel za posledico fikcijo vročitve. Podani pa tudi niso vsebinski pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj toženka redno plačuje najemnino v višini, ki je določena z najemno pogodbo. V pritožbi zoper sklep o stroških opozarja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, katere so tiste storitve odvetnika, katerih stroške je upoštevalo kot potrebne.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Na podlagi 318. člena Zakon o pravdnem postopku1 izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

5. Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pravilna vročitev tožbe. Namen vročanja je omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali drugih udeležencev postopka, saj je s pravilno vročitvijo strankam zagotovljena uveljavitev načela kontradiktornosti.

6. Vročanje s fikcijo se opravi tako, da se pisanje pusti v hišnem predalčniku oziroma nabiralniku naslovnika, torej brez, da bi mu bilo sodno pisanje neposredno osebno vročeno, zato mora biti domnevna vročitev opravljena perfektno. Nepravilna uporaba inštituta vročitve s fikcijo ima lahko za toženo stranko pomembne in daljnosežne posledice.

7. Kot dokaz opravljene vročitve služi potrdilo, ki ga ZPP imenuje vročilnica, iz katere mora izhajati, da je vročevalec naslovniku v določenem kraju in času in na določen način vročil pisanje. Na vročilnici se navede tudi vsebina pošiljke (149. člen ZPP).

8. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, na kar pritožba pravilno opozarja, da tako iz poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih izvršitelja P. O., kot tudi iz priloženega obvestila o vročitvi (obrazec IVRO3 - vročilnica), izhaja, da je bilo toženki 22. 2. 2018 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo s sicer ustreznim pravnim poukom, vendar z napačno navedbo vsebine pošiljke. Iz poročila in vročilnice namreč izhaja, da sodno pisanje vsebuje sklep, dejansko pa je vsebovalo tožbo s pozivom na odgovor. Ni pomembno, ali bi se pritožnica s pisanjem lahko seznanila ali ne; dejstvo je, da navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno, kot je bilo že navedeno, razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.

9. Ker torej toženka utemeljeno navaja, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, zaradi česar že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjen, je pritožbeno sodišče zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP moralo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato na ostale navedbe ni bilo potrebno odgovarjati. Procesna kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje je takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo najprej tožbo toženi stranki pravilno vročiti.

11. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev, vsebovano v izpodbijanem sklepu o stroških.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče, nasprotno stranko. O njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravili pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357.a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (355. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. člena ZPP). V postopku pred Vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP.