Jedro

Naloga izvedenca ni, da ugotavlja dejansko stanje, temveč je to naloga sodišča. Izvedenec na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odgovori na strokovna vprašanja in znanja, s katerimi sodišče ne razpolaga.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 8.122,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2009 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa je tudi naložilo povrnitev pravdnih strokov v znesku 707,62 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov obe pravdni stranki, ki v pritožbah predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njunima pritožbama in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo in načelo prekluzije, gre za relativno kršitev, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Tožeča stranka je do konca prvega naroka zatrjevala, da je vmes med dvigalom in konzolo HDM prišel predmet, ki je konzolo skrivil in da je bil ta predmet voziček, naložen na dvigalu samem. Tožeči stranki ni uspelo dokazati zatrjevanega nastanka dogodka in je sodišče, ko je v sodbi kot vzrok škode ob obrabi upoštevalo tudi vzrok v padcu tega predmeta, kar glede na trditveno podlago ne bi smelo upoštevati. Nadalje tožena stranka navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, to je 6. točko drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za strojelomno zavarovanje, ki odklanja zavarovalno kritje za škodo, ki zaradi kasnejše prijave preprečuje možnost ugotovitve njenega vzroka, saj je tožeča stranka prijavila škodni dogodek en mesec in 11 dni po dogodku in s tem onemogočila ugotavljanje vzrokov za poškodbo. Tožena stranka nasprotuje zaključku sodišča, da ni bilo ugotovljeno, da bi bila kršena navodila za varno delo s HDM. Že samo dejstvo padca predmeta s ploščadi pomeni kršitev določila o obveznem zavarovanju tovora proti zdrsu. Zavarovalno kritje za nastalo škodo je v obsegu, ki ga je izvedenec pripisal toženi stranki v celoti izključeno. V razjasnitev vprašanja, ali je bil škodni dogodek ob sklepanju zavarovalne pogodbe že v nastajanju, je tožena stranka predlagala dopolnitev izvedeniškega mnenja ali se je HDM pred škodnim dogodkom zaradi obrabe preše tresla in v zvezi s tem škodni dogodek že v nastajanju in ali je v zvezi s tem podana ničnost zavarovalne pogodbe. Ničnost pa ni odvisna le od subjektivnega ravnanja, ampak lahko pomeni objektivno dejstvo. Tožena stranka je predlagala zaslišanje zastopnika M. Š., vendar je sodišče ta dokaz zavrnilo. Napačna je tudi odločitev o tem, da tožeči stranki pripada DDV, čeprav je tožena stranka predlagala, da se o tej okoliščini zasliši tožeča stranka. Glede na uspeh bi bilo pravilno, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

4. Tožeča stranka v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe navaja, da v kolikor bi držalo stališče izvedenca, da so bile drsne preše nezadostno mazave, bi bilo potrebno podrobneje navesti, kakšna je cena samih drsnih preš, cena dela za njihovo zamenjavo, kakor tudi ceno in delo poškodovane dvižne mize kot posledico obrabe preš in tudi, da niso bile drsne preše zaradi nezadostnega mazanja obrabljene. Sicer pa sta si sporni stroj pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe ogledala zavarovalniški agent in strokovnjak, ki nista ugotovila, da je z dvižno mizo kaj narobe. Zavarovanje je bilo sklenjeno 2. 10. 2009, do strojeloma pa je prišlo 22. 10. 2009. Sodišče prve stopnje je svoj odločitev oprlo izključno na izvedensko mnenje, vse ostale predlagane dokaze pa je zavrnilo, čeprav je tožeča stranka predlagala lastno zaslišanje in zaslišanje prič ter dopolnitev izvedenskega mnenja, vendar sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj predlaganih dokazov ni izvedlo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V konkretnem primeru tožeča stranka uveljavlja povračilo škode na podlagi zavarovalne pogodbe zaradi strojeloma hidravlične dvižne mize VILPO HDM 30. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev le na izvedensko mnenje izvedenca M. M., ostalih predlaganih dokazov z zaslišanjem predlaganih prič in strank ni izvedlo, prav tako se ni opredelilo do pripomb pravdnih strank za dopolnitev izvedeniškega mnenja. Naloga izvedenca ni, da ugotavlja dejansko stanje, temveč je to naloga sodišča. Izvedenec na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odgovori na strokovna vprašanja in znanja, s katerimi sodišče ne razpolaga. Sodišče mora argumentirano in obrazloženo navesti, zakaj je zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov in dopolnitve izvedeniškega mnenja in je s takim postopanjem onemogočilo izvedbo dokazov (točka 8 drugega odstavka člena 339. ZPP). Poleg tega pa se izpodbijane sodbe, ko ni obrazložila zavrnitve izvedbe dokazov, ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Že iz teh razlogov je bilo pritožbama obeh pravdnih strank ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 354 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze in pozvati izvedenca, da dopolni izvedeniško mnenje na podlagi pripomb pravdnih strank.

8. Izrek o stroških temelji na določbi člena 165 ZPP.