Jedro

Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 117143/2009 z dne 22.8.2009 obdržalo v veljavi za glavnico 18.922,08 EUR s pripadki in za stroške izvršilnega postopka v višini 41,00 EUR, toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške v višini 1.306,75 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne dalje do plačila in sklenilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi za glavnico 246,57 EUR in zakonite zamudne obresti od 246,57 EUR od 23.11.2008 dalje do plačila in v tem delu postopek ustavilo.

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ali jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da terjatev tožeče stranke še ni zapadla v plačilo, ker tožeča stranka ni predložila A-testov za dobavljeno blago. Sodišče druge stopnje nima razlogov za dvom v zaključke sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi obrazložilo razloge, iz katerih izhaja, da je tožena stranka izpolnitev sprejela in da morebitna nepredložitev A-testov sploh ni bila pogoj za zapadlost terjatve. Tožena stranka namreč trditev tožeče stranke, da A-testov sploh ni nikoli zahtevala in da ni zavrnila računov za dobavljeno blago, ni nikoli prerekala. Nadalje se ni opredelila do trditev in dokazov tožeče stranke iz II. pripravljalne vloge, s katero je A-teste (ponovno) predložila. Pravilnost prvostopenjske odločitve potrjuje tudi dejstvo, da je tožena stranka blago na podlagi računa R 01-18324 dolgovan znesek delno plačala, iz česar je mogoče sklepati, da predložitev A-testov sploh ni bil pogoj za zapadlost terjatve. Da bi nepredložitev A-testov vplivala na zapadlost same terjatve, pa ni mogoče sklepati niti iz elektronskega sporočila med pravdnima strankama z dne 8.6.2009, kjer tožena stranka kot razlog za neplačilo navaja izključno svoje likvidnostne težave.

6. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten. Temu pogoju tožena stranka po prepričanju sodišča druge stopnje v vlogi z dne 22.3.2010, kjer je predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika A. S., ni zadostila, zato tudi sodišče prve stopnje ni kršilo njene pravice do dokaza 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP) s tem, ko tega dokaza ni izvedlo.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.