Jedro

Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je bilo tožeči stranki z delno zamudno sodbo delno ugodeno le v razmerju do druge in tretje tožene stranke, se pravni položaj pritožnikov z odločbo pritožbenega sodišča ne bi mogel izboljšati.

Izrek

Pritožba zoper delno zamudno sodbo se zavrže, pritožba zoper sklep o stroških (VI. točka izreka), pa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo vzelo na znanje umik tožbe v delu, ki se nanaša na izstavitev vknjižbenega dovoljenja ter je postopek v tem delu ustavilo. Razsodilo je, da je prva tožnica solastnica nepremičnine z ID znakom ... k. o. X v deležu ⅔ na solastninskem deležu druge tožene stranke A. A., ki ga ima do ¼ in v deležu ⅔ na solastniškem deležu četrte tožene stranke B. B., ki ga ima do ⅛. Tožnica C. C. pa je solastnica iste nepremičnine v deležu ⅓ na solastniškem deležu druge tožene stranke A. A., ki ga ima na tej nepremičnini do ¼ in v deležu ⅓ na solastniškem deležu četrte tožene stranke B. B., ki ga ima na tej nepremičnini do ⅛. Odločilo je, da je druga tožena stranka dolžna povrniti tožnikoma 114,51 EUR stroškov, četrta tožena stranka pa 57,25 EUR pravdnih stroškov. Zahtevo prvo in tretje tožene stranke za povrnitev stroškov postopka v zvezi z umaknjenim zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine je zavrnilo.

2. Zoper odločbo se pritožujeta prva in tretje tožena stranka. Uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Navajata, da sta že v odgovoru na tožbo izpostavila nesklepčnost tožbe, zato bi jo sodišče moralo zavreči in posledično prisoditi toženi stranki stroške postopka. Sodišče je odločalo o lastništvu na solastniških deležih drugih dveh toženih strank. V primeru delitve nepremičnine in izkazovanja močnejšega interesa za nepremičnino ni nepomembno, kdo je solastnik. Tožeča stranka ima na delu sporne nepremičnine del objekta brez ustreznih dovoljenj. V primeru delitve nepremičnine bi uveljavljala močnejši interes za pridobitev lastništva na celotni nepremičnini. Navajata še, da sta prejela informacijo, da bi lahko bila tožena stranka B. B. pokojna. Predlagata, da sodišče to preveri. Menita tudi, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo delne zamudne sodbe. Tožba tožeče stranke je bila nesklepčna ter bi jo moralo sodišče zavreči. V zvezi s tem je pozvalo tožečo stranko na substanciranje navedb, ki jih je ta podala šele v vlogi z dne 29.12.2014, sodišče pa je na podlagi teh dodatnih navedb izdalo delno zamudno sodbo. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper delno zamudno sodbo ni dovoljena, pritožba zoper sklep o stroških pa ni utemeljena.

5. Četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

6. Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo in četrto toženo stranko. Pritožbo sta vložili prva in tretja tožena stranka, na kateri se delna zamudna sodba ne nanaša, zato nimata pravnega interesa za vložitev pritožbe. Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je bilo tožeči stranki z delno zamudno sodbo delno ugodeno le v razmerju do druge in tretje tožene stranke, se pravni položaj pritožnikov z odločbo pritožbenega sodišča ne bi mogel izboljšati. To glede na četrti odstavek 343. člena ZPP pomeni, da je pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno iz tega razloga zavreči. 7. Pritožnika skušata utemeljevati svoj pravni interes z navedbo, da je pomembno kdo je solastnik v primeru delitve nepremičnine. Delitev solastnine ni stvar tega pravdnega postopka in navedeno ne utemeljuje pritožbenih navedb v smislu izkazovanja pravnega interesa. Ker pritožnika pravnega interesa za vložitev pritožbe nimata, pritožbeno sodišče ne odgovarja na njune pritožbene navedbe o nesklepčnosti tožbe.(1)

8. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških. Sodišče je s 6. točko izpodbijane odločbe zavrnilo zahtevek prve in tretje tožene stranke za povrnitev stroškov postopka v zvezi z umaknjenim delom tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pravilno je štelo, da glede na vsebino odgovora na tožbo toženi stranki posebni stroški v zvezi z umikom zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine niso nastali.

9. Ker pritožba zoper delno zamudno sodbo ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (3343. čl. ZPP). Ker pritožba zoper sklep o stroških ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče je preverilo tudi pritožbeno navedbo, da je četrta tožena stranka umrla in na podlagi preverbe v CRP ugotovilo, da zatrjevana navedba ni resnična in je četrta tožena stranka živa.