Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožnik tožbo umakne, mora toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Ker je v tem sporu prišlo do sporazumne rešitve spora in ne do izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, tožnica ob pravilni uporabi citiranega člena ni upravičeina do povračila stroškov postopka, ki jih je imela do umika tožbe.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi o stroških (v
3. tč. izreka) spremeni tako, da glasi: "Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka."
Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo umik tožbe na znanje (1. tč.
izreka) in v sporu postopek ustavilo (2. tč. izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 43.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9.6.2005 dalje in v roku 15 dni pod izvršbo (3. tč. izreka). Ugotovilo je, da je prišlo do umika tožbe zaradi sporazumne rešitve spornega razmerja med strankama.
Toženec se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da sta se s tožnico dne 31.8.2004 pisno sporazumela o prenehanju delovnega razmerja. V sporazumu sta uredila medsebojne pravice in obveznosti in zapisala, da drug drugemu ne dolgujeta ničesar več, in da bo tožnica odstopila od tožbe, kar mu bo sporočila v roku treh dni. V nadaljevanju ga je o umiku tožbe obvestil njen pooblaščenec. Sedaj meni, da ji kot delodajalec ne dolguje ničesar več. Zato se ne strinja z odločitvijo sodišča, da ji je dolžan povrniti nastale stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je iz pritožbe razbrati, da se toženec ne strinja z odločitvijo o stroških postopka, ki so mu z izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo. Čeprav sodišče prve stopnje pri takšni odločitvi ni navedlo pravne podlage, je očitno, da je pri tem izhajalo iz določbe 1. odst. 158. čl. ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje naj bi šlo v zadevi za izpolnitev zahtevka s strani toženca, ki je bil predmet tožbenega zahtevka.
Vendar je po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšna odločitev zmotna. Iz sklenjenega sporazuma med strankama z dne 31.8.2004 je razvidno, da je prišlo med strankama do sporazumne ureditve medsebojnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da v zadevi ni prišlo do izpolnitve zahtevka s strani toženca, temveč do sporazumne rešitve spora. Zato v skladu s pravilno uporabo določbe 158. čl. ZPP tožnica ni upravičena do povrnitve nastalih stroškov, ki jih je do umika tožbe imela v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Zato je pritožbeno sodišče ugodilo toženčevi pritožbi in v izpodbijanem delu sklepa (v 3. tč. izreka) spremenilo odločitev o stroških tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka na prvi stopnji (3. tč. 365. čl. ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih toženec v pritožbi ni priglasil.