Jedro

Pri ocenjevanju preizkusa znanja gre le za strokovno opravilo, ki je namenjeno preverjanju strokovnosti in znanj kandidata za sodnega tolmača ter tako predstavlja podlago za odločitev toženke o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi vloge za imenovanje.

Izrek

I. 1. Tožba zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 705-992/2012 z dne 21. 8. 2018 se zavrže. 2. Tožba zoper sklep Ministrstva za pravosodje št. 705-992/2012/45 z dne 27. 8. 2018 se zavrne.

3. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino pritožbo zoper pisno nalogo na preizkusu znanja za sodnega tolmača za ruski jezik, z izpodbijano odločbo pa je zavrnila njeno vlogo za imenovanje za sodno tolmačko za ruski jezik.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je komisija, ki jo imenuje minister za posamezen jezik, tožničino pisno nalogo na preizkusu znanja ocenila kot neuspešno. S sklicevanjem na določbe 93. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Pravilnika o sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) utemeljuje, da pritožba zoper pisni del preizkusa znanja ni dovoljena, zato jo je na podlagi 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla. Ker tožnica posledično preizkusa znanja za sodno tolmačko za ruski jezik ni opravila, ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za sodno tolmačko.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v zvezi s pisnim preizkusom znanja za sodno tolmačko ugotovila presežek zahtevanih znakov, ki jih predvidevajo normativi Centra za izobraževanje v pravosodju in Pravilnika. Glede na navedeno je bila v „bistveno slabšem oziroma izrazito neenakopravnem položaju“ glede na izpitne normative. Zato predlaga, da se ji omogoči ponovno opravljanje izpita.

K I. točki izreka:

4. Tožba zoper izpodbijano odločbo je prepozna.

5. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

6. Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

7. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila 24. 8. 2018 poizkušana vročitev odločbe tožnici. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, ji je bilo istega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bila opozorjena, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 25. 8. 2018. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bila izrecno opozorjena na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzela v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pisanja ni dvignila v postavljenem roku, ji je bilo to 10. 9. 2018 puščeno v hišnem predalčniku.

8. V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. Iz načelnega pravnega mnenja, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče na Občni seji dne 14. 1. 2015, in po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP ne upošteva določba drugega odstavka 101. člena ZUP, v ZUP tudi ni podlage za razlago, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.

9. To v obravnavani zadevi pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto, 8. 9. 2018. Od naslednjega dne, torej od 9. 9. 2018, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 8. 10. 2018. 10. Tožnica je obravnavano tožbo vložila po kurirju odvetniške družbe šele 9. 10. 2018, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.

11. Glede na navedeno je bilo treba tožbo zoper izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči. K II. točki izreka:

12. Tožba zoper izpodbijani sklep ni utemeljena.

13. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je 93. člena ZS, ki v prvem odstavku določa, da je za sodnega tolmača lahko imenovan, kdor je poleg izpolnjevanja ostalih določenih pogojev uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača. Vsebino in način opravljanja preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za pravosodje (tretji odstavek tega člena). Pravilnik v prvem odstavku 21. člena določa, da se preizkus opravlja pred komisijo, ki jo minister imenuje za posamezen jezik. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da ima komisija predsednika, najmanj dva člana in zapisnikarja. En član komisije, ki je v Republiki Sloveniji pridobili najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri, in zapisnikar sta imenovana izmed uslužbencev ministrstva, ostali pa so strokovnjaki, imenovani izmed visokošolskih učiteljev tujega jezika ter sodnih tolmačev, ki imajo ta status najmanj pet let, članov društev slušno prizadetih in po potrebi tudi drugih oseb, ki imajo ustrezno raven znanja tujega jezika, za katerega se opravlja preizkus. Potek in ocenjevanje preizkusa znanja sta določena v 24. členu Pravilnika, in sicer se preizkus opravlja pisno in ustno, pisni del preizkusa pa zajema pisno nalogo, ki je lahko prevod tožbe, obtožnice, sodne ali upravne odločbe, pogodbe, spričevala ali druge listine iz slovenskega v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in iz tega tujega jezika v slovenski jezik. Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa, sme k opravljanju tega ponovno pristopiti pod pogoji in v roku določenem v 29. členu Pravilnika.

14. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je postopek ocenjevanja preizkusa znanja opravilo strokovne narave. Gre torej za presojo članov komisije, ki je strokovni organ. Komisija ni upravni ali drug državni organ, iz ZS pa tudi ne izhaja, da ima komisija javno pooblastilo za odločanje v upravnem postopku (drugi odstavek 1. člena ZUP). Zato gre pri ocenjevanju preizkusa znanja le za strokovno opravilo, ki je namenjeno preverjanju strokovnosti in znanj kandidata za sodnega tolmača ter tako predstavlja podlago za odločitev toženke o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi vloge za imenovanje (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).

15. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah (2. člena ZUP). To pomeni, da pritožba zoper zoper oceno o pisnem preizkusu znanja po ZUP ni dovoljena, toženka pa pravilno ugotavlja še, da pritožba ni zagotovljena niti po ZS ali Pravilniku. Zato je pravilna njena odločitev, da je treba pritožbo zoper pisno nalogo zavreči (63. člen ZUS-1).

K III. točki izreka:

16. Kadar sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).