Jedro

Kolikor se ugotovi, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, potem je potrebno tak dokaz iz spisa v vsakem primeru izločiti, torej tudi v primeru, če se sodišče odloči, da ga ne bo izvedlo. Čeprav je zagovornik obdolženke podal le predlog za izločitev dela zapisnika, pa mora sodišče na nezakonito pridobljene dokaze paziti po uradni dolžnosti in zato v tem delu ni bilo vezano na predlog obdolženkinega zagovornika.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijanim sklepom izločilo listine iz obravnavanega kazenskega spisa in sicer del zapisnika z glavne obravnave z dne 22.10.2015, na list. št. 120, zadnji odstavek, saj vsebuje navedbe, na katere se sodba ne sme opirati. Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa listine zaprejo v poseben ovitek in shranijo pri Okrajnemu sodišču v Sežani ločeno od drugih spisov.

2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje oškodovanka kot tožilka po svojem pooblaščencu. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izločitev listin zavrne in izločeni del zapisnika ostane del kazenskega spisa, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izločilo del zapisnika z glavne obravnave, v katerem je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke povzela vsebino prisluškovanih telefonskih pogovorov, ker je ugotovilo, da ti pogovori niso bili namenjeni oškodovanki kot tožilki in gre zato za nezakonito pridobljene dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati.

5. Strinjati se je potrebno s pritožnikom, da navedena odločitev ni zadostno obrazložena, saj se sodišče ni opredelilo do navedb pooblaščenke oškodovanke kot tožilke, kot so bile podane na glavni obravnavi. Predlogu obdolženkinega zagovornika za izločitev zapisnika je namreč pooblaščenka oporekala iz razloga ustavne pravice do sodnega varstva češ, da mora sodišče opraviti presojo med navedeno ustavno pravico in pravico do zasebnosti, saj oškodovanka kot tožilka drugače kot s predloženimi telefonskimi posnetki svojega očitka obdolženki ne bi mogla dokazati. Poleg tega se je pogovor slišal tudi s prostim ušesom, kar je B.B. kot sogovornica obdolženke tudi vedela. Take presoje pa sodišče glede na obrazložitev sklepa ni opravilo, temveč je svojo odločitev oprlo zgolj na ugotovitev o kršitvi ustavne pravice do zasebnosti.

6. Sodna praksa se je že večkrat izrekla (na primer sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 198/2008 z dne 15.1.2009 in druge), da pravica do zasebnosti na splošno ni absolutna pravica, temveč tudi zanjo, kot za ostale človekove pravice velja, da je omejena s pravico drugih in se konča samo takrat in tam, kjer trči z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Pravici se lahko oseba izrecno ali molče odpove, vanjo pa se lahko poseže tudi brez soglasja, kadar gre za izvrševanje neke pravice in bi imela ta pravica, ob upoštevanju načela sorazmernosti, prednost pred pravico do zasebnosti. Oškodovanka tožilka pa tako v obtožnem predlogu, kot na zaslišanju na glavni obravnavi navaja, da je telefonski pogovor posnela zato, ker drugače ne bi mogla dokazati krivega pričevanja obdolženke v civilni pravdi, ki se je vodila v zvezi z zapuščinskim postopkom. Ker naj bi bilo njeno pričanje v škodo oškodovanke kot tožilke, pa se slednja tudi po oceni pritožbenega sodišča upravičeno sklicuje na ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja v smislu 33. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s pravico do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave in bi zato sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pred izpodbijano odločitvijo moralo opraviti navedeno presojo sorazmernosti obeh ustavnih pravic v smislu 15. člena Ustave Republike Slovenije. Ker tega ni storilo, izpodbijane odločitve ni moč preizkusiti in je zato bilo potrebno utemeljeni pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7. V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo opraviti presojo kolizije navedenih ustavnih pravic, pri čemer je glede na ostale pritožbene navedbe na tem mestu še opozoriti, da bi moralo sodišče prve stopnje, kolikor je že ugodilo predlogu za izločitev dela zapisnika, iz spisa izločiti tudi predložene posnetke telefonskih pogovorov in ne zgolj del zapisnika. Slednji namreč povzema le vsebino pogovorov, ki se kot taki še vedno nahajajo kot predlagani dokaz v spisu, ne glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da tega dokaza ne bo izvedlo. Kolikor se namreč ugotovi, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, potem je potrebno tak dokaz iz spisa v vsakem primeru izločiti, torej tudi v primeru, če se sodišče odloči, da ga ne bo izvedlo. Čeprav je zagovornik obdolženke podal le predlog za izločitev dela zapisnika, pa mora sodišče na nezakonito pridobljene dokaze paziti po uradni dolžnosti in zato v tem delu ni bilo vezano na predlog obdolženkinega zagovornika. Seveda pa navedeno velja za primer, kolikor bo sodišče ponovno odločilo, da predlagani telefonski pogovori niso bili pridobljeni zakonito.